Avtor:

Avtor fotografij:

Visoki predstavniki 16 evropskih držav, med katerimi je bila tudi slovenska sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, Tina Seršen, so se včeraj v Parizu zbrali na srečanju jedrskega zavezništva. Srečanje je gostila Francija, kjer so ravno včeraj izglasovali predlog zakona za pospešeno gradnjo novih jedrskih zmogljivosti.

Jedrska energija v času, ko se Evropa odmika od fosilnih goriv in usmerja v zeleno proizvodnjo, v številnih državah članicah pridobiva nov zagon in podporo. Države, ki želijo med svojimi viri ohranjati tudi jedrsko energijo, so se na pobudo Francije združile v »jedrsko zavezništvo«.

Včerajšnjega zasedanja zavezništva, tretjega po vrsti od ustanovitve zavezništva, se je udeležilo 16 držav: Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Estonija, Finska, Francija, Madžarska, Nizozemska, Poljska, Češka, Romunija, Slovenija, Slovaška in Švedska. Prisotni so bili tudi predstavniki iz Italije kot države opazovalke in Velike Britanije, kot gostujoče države, ter evropska komisarka za energijo Kadri Simson.

Na srečanju so razpravljali na dveh okroglih mizah - na prvi o tem, kako vzpostaviti neodvisno evropsko jedrsko dobavno verigo, na drugi pa o potrebah po znanju in inovacijah, ki jih prinaša oživitev evropske jedrske industrije.

Članice ocenjujejo, da bi Evropska unija z izgradnjo 30 do 45 novih velikih reaktorjev in z razvojem malih modularnih reaktorjev do leta 2050 lahko zagotovila do 150 GW električne energije. Hkrati bi to prineslo več kot 300.000 novo ustvarjenih delovnih mest, vključno z 200.000 kvalificiranimi delovnimi mesti, kar pomeni 450.000 zaposlitev do leta 2050.

Širitev jedrskih zmogljivosti načrtuje tudi Velika Britanija, ki naj bi proizvodnjo do leta 2050 povečala za 24 GW.

Ob zaključku srečanja so članice zavezništva podpisale skupno izjavo, v kateri pozivajo k evropskemu akcijskemu načrtu za razvoj sodelovanja na področju jedrske energije, zlasti glede znanj, inovacij, varnosti, razgradnje in standardov glede odpadkov. Udeleženke so na srečanju jasno izpostavile pomen jedrske energije v evropski energetski strategiji, saj je ključna tako za krepitev energetske suverenosti celine kot za pospešitev razogljičenja in doseganje podnebnih ciljev. Hkrati bi s povečevanjem jedrskih zmogljivosti Evropa zmanjšala svojo energetsko odvisnost od Rusije.

Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so medtem zapisali, da je državna sekretarka Tina Seršen pozdravila aktivni dialog o jedrski energiji, ki naslavlja vsa aktualna vprašanja v zvezi z rabo te tehnologije v prihodnosti.

VIR: Naš Stik