Trbovlje – Včeraj je v podjetniškem pospeševalniku Katapult potekal dogodek, na katerem so udeleženci spoznali izkušnje podjetij, ki so v Sloveniji uspešno uvedla sistem solastništva zaposlenih. Podjetja Dewesoft, Domel, Halcom, Tiko Pro in INEA so delila svoje izzive in uspehe pri uvajanju notranjega lastništva. Dogodka so se udeležili številni gospodarstveniki in podjetniki, ki razmišljajo o uvedbi modela v lastna podjetja. 

Osrednji govorci dogodka “Se solastništvo zaposlenih obrestuje?” so poudarili, da se modeli solastništva kažejo kot učinkovit način motivacije in generator večje pripadnosti zaposlenih. Povedano drugače: zaposleni delujejo in razmišljajo kot podjetniki - razumejo procese, ki omogočajo uspešno delovanje podjetja, kar privede do večje stabilnosti in boljših rezultatov. Manjša fluktuacija, nižji stroški onboardinga, večja odpornost v času kriz, so le še nekateri drugi pozitivni kazalci, ki jih prinaša model solastništva, so izpostavili gostje dogodka.

Dr. Jure Knez, predsednik Dewesofta je povedal, da vstop v lastništvo omogoča zaposlenim, da svojo usodo še tesneje povežejo z uspehom podjetja, solastništvo v Dewesoftu pa ni le finančni konstrukt. Zaposleni v podjetju so vključeni v samo filozofijo podjetja, v načrtovanje in odločevanje, s čimer prispevajo k njegovi dolgoročni uspešnosti in rasti. V sistem solastništva v Dewesoftu ni mogoče vstopiti takoj. Vsak novo zaposleni mora najprej eno leto soustvarjati zgodbo podjetja, da lahko postane solastnik. Deleže lahko kupijo samo zaposleni v podjetju. Dewesoft je model solastništva uvedel leta 2016, podjetje pa ima danes že okoli 120 solastnikov. Za dolgoročno stabilnost in uspešnost podjetja je dr. Knez predstavil še pomen družinskih podjetij in fundacij, ki skupaj s solastništvom zaposlenih v svetu gradijo trdne zgodbe podjetij, ki stoletja uspešno poslujejo. 

Videoposnetek izjave dr. Jureta Kneza (v prilogi). 

Mag. Matjaž Čemažar iz podjetja Domel je spregovoril o dolgoročni uspešnosti solastništva zaposlenih, ki so ga v podjetju uvedli že leta 1998. Poudaril je, kako so s tem sistemom preprečili sovražni prevzem in ohranili slovensko lastništvo podjetja. Ima pa solastništvo tudi različne poglede, saj zaposleni, ki niso lastniki, dajejo prednost delitvi ustvarjenega skozi delitev dobička zaposlenim, lastniki pa seveda obratno, raje imajo delitev dobička preko dividend. 

Videoposnetek izjave mag. Čemažarja (v prilogi). 

Na okrogli mizi, ki jo je vodila magistra Sonja Šmuc, so svoje izkušnje in mnenja delili predstavniki podjetij Halcom, Tiko Pro in INEA: Matjaž Čadež, Kristina Kočet Hudrap in Saša Muhič Pureber, ter Inštituta za ekonomsko demokracijo, ki ga je zastopal Tilen Božič.

Razpravljali so o priložnostih in izzivih, ki jih prinaša solastništvo zaposlenih in vlogi države pri sistemskem razvoju takšnih modelov. Strinjali so se, da je solastniške sisteme treba skrbno načrtovati in negovati, zato da ohranjajo svoje poslanstvo. Največja napaka, ki se lahko pripeti ob postavljanju modela solastništva pa je, da se pozabi določiti pogoje, po katerih bodo nekoč zaposleni svoje delnice ali deleže prodajali. Gostje so poudarili, da so ti modeli primerni za mnoga slovenska podjetja, ki želijo stabilnost in razvoj, manj pa jim je pomembno, da maksimirajo na kapitalskem donosu. Domač in družinski kapital sta namreč mnogo bolj potrpežljiva kot kapital tujih lastnikov, zato je to okolje, ki daje več prostora, da podjetja organsko razvijejo svoje potenciale

Videoposnetki izjav Matjaža Čadež (Halcom d.d.), Kristine Kočet Hudrap (Tiko Pro d.o.o.), Saše Muhič Pureber (INEA d.o.o.) in Tilna Božič, Inštitut za ekonomsko demokracijo (v prilogi). 

Na dogodku bila predstavljena tudi interesna skupina podjetij z notranjim lastništvom, v kateri je trenutno združeno preko 10 podjetij v solasti zaposlenih. Namen te skupnosti je, da si medsebojno deli izkušnje s solastništvom, da vpliva na zakonsko primerjenjše pogoje za razvoj solastništva in za promocijo solastništva kot zanimivega poslovnega modela.  

VIR: Dewesoft