Nepojmljivo včerajšnje nasilje s smrtnimi žrtvami nedolžnih otrok na beograjski osnovni šoli v Srbiji je ponovno pokazalo na popolno brezbrižnost evropske družbe na pojav nasilja na šolah Evropske unije in širše

Nepojmljivo včerajšnje nasilje s smrtnimi žrtvami nedolžnih otrok na beograjski osnovni šoli v Srbiji je ponovno pokazalo na popolno brezbrižnost evropske družbe na pojav nasilja na šolah Evropske unije in širše, kar je v zadnjih letih postalo velik problem, saj se je število primerov nasilja med učenci in dijaki povečalo. To vključuje tako verbalno kot fizično nasilje med vrstniki v šolah in na družbenih ter socialnih omrežjih. Tu se pojavlja vprašanje kdo vse je odgovoren za tako okrutno dejanje, ki ga je mladoletna oseba pripravljala dolgo časa in ga tudi izvedla. Izključenost in nerazumljenost otrok ob stalni prisotnosti nasilja na družbenih omrežjih je zelo nevarno, še dodatno ob nekontrolirani uporabi platform z umetno inteligenco.

STRELSKI NAPAD NA BEOGRAJSKI OSNOVNI ŠOLI predstavlja resno SVARILO in OPOMIN vsem nam državljanom.
Šolsko nasilje ima resne posledice na fizično in psihično zdravje žrtev, na njihovo uspešnost pri šolskem delu in na nadaljnjo življenjsko pot. In upravičeno se lahko vprašamo, kje so OBSTALI s svojim znanjem in človeškimi vrednotami psihologi, učitelji in ravnatelji .
Slovenski šolski sistem, ki je eden izmed ključnih gradnikov naše družbe, je pomemben dejavnik pri oblikovanju družbe in njenega razvoja. Čeprav ima naš šolski sistem nekaj pozitivnih lastnosti, je tudi nekaj glavnih problemov, ki se morajo obravnavati in odpraviti, da bi zagotovili kakovostno izobraževanje za vse otroke.

Nekateri od glavnih problemov slovenskega šolskega sistema, ki se že dlje časa vlečejo, so:
  1. KAKOVOST IZOBRAŽEVANJA: Izobraževanje ni enakomerno dostopno za vse otroke, saj obstajajo razlike med regijami, šolami in med posameznimi razredi.
  2. PONAVLJANJE RAZREDOV: Slovenski šolski sistem pogosto spodbuja ponavljanje razredov
  3. ZELO ZASTAREL KURIKULUM: Obstajajo pomanjkljivosti v kurikulumu, ki ne zadostujejo potrebam in interesom učencev in ne posodabljajo znanja na zadostni ravni, kar lahko vodi do zmanjšane zainteresiranosti učencev za izobraževanje in upad učne uspešnosti. Kurikulum NI prilagojen sodobnemu razvoju.
  4. POUČEVANJE NA DALJAVO IN ŠOLANJE NA DOMU: Epidemija je poglobila določene probleme slovenskega šolskega sistema, kot je na primer ad hoc izvajanje pouka na daljavo, kar je imelo negativne učinke na učni uspeh, posebej pri tistih učencih, ki niso imeli primernih tehnoloških sredstev ali ustreznega dostopa do interneta.
  5. SLABA OSEBNA IN DRUŽBENA RAST: šolska politika in praksa se osredotočata predvsem na pridobivanje znanja, ne pa tudi na osebni in družbeni razvoj učencev v sklopu pospešene digitalizacije in hitrega razvoja družbenih in socialnih omrežij, nasilja na omrežjih ipd. To se odraža v omejenem času namenjenem pouku umetnosti, športu, družbenim in kulturnim dejavnostim, z možnimi negativnimi učinki na samospoštovanje, samozavest, družbene veščine in duševno zdravje.
  6. PORUŠEN ODNOS STARŠ - ŠOLA, ŠOLA - UČENEC, UČENEC - UČENEC in STARŠ - UČENEC
  7. POMANJKANJE ŠOL in DOMOV ZA POSEBNO NADARJENE npr. posebna šola ZA NADARJENE z domom
Čeprav obstajajo ti problemi, pa imamo tudi pozitivne trende, ki jih lahko vzamemo za izboljšanje slovenskega šolskega sistema. Veliko pedagoških delavcev in učiteljev si KLJUB VSEMU prizadeva za kakovostno izobraževanje mladih in uvaja inovacije na različnih področjih, kot na primer z različnimi projekti, integriranje interdisciplinarnih vsebin in učenjem na daljavo.

Da bi izboljšali slovenski šolski sistem, bi bilo potrebno usmeriti več naložb v naše šolstvo, zagotoviti enake možnosti za vse otroke, posodobiti program in kurikulum ter bolje uravnotežiti program v korist osebnega in družbenega razvoja vseh otrok in mladih, vpeljati sodoben pristop k izobraževanju na domu.
Kot družba pa se moramo veliko bolj potruditi, da se stalno preprečuje nasilje na šolah in ustvarjamo varno in spoštljivo okolje za vse učence in dijake kar bi pripomogli tudi starši. In rešujmo ga na šolah, ne pa da ga zaradi lažjega prelagamo na inštitucije, ki znanja za delo z otroki nimajo v zadostni meri. Posebej pa, da vsako naznanilo nasilja s strani učenca, vzamemo kot RESNO SVARILO.

V zadnjih letih se je v Sloveniji sicer nekoliko povečala ozaveščenost o prisotnosti nasilja na šolah, kar je privedlo do tega, da so se šole in učitelji začeli bolj aktivno ukvarjati s tem problemom. Tako so na primer ponekod vzpostavili posebne programe za preprečevanje nasilja, vključno s socialno-čustvenim učenjem, kjer se učenci učijo, kako se spoprijeti s konflikti in kako izražati svoje občutke na primeren način vendar veliko premalo glede na potrebe digitalne družbe.
Vsekakor pa bo potrebno še veliko dela in analiz, da se nasilje na slovenskih šolah zmanjša ali odpravi. Pomembno je, da se učenci, starši, učitelji in celotna družba zavedajo resnosti tega problema in sodelujejo pri njegovem reševanju.

V letu 2019 je bila izvedena raziskava o nasilju med otroki in mladostniki v Sloveniji, ki je pokazala, da je približno tretjina anketiranih učencev doživela kakršno koli obliko nasilja v šoli. Pogosto gre za verbalno nasilje in zbadljivke, nekateri pa so poročali tudi o fizičnem nasilju.
Vlada Republike Slovenije je leta 2018 sprejela Nacionalni program preprečevanja nasilja med otroki in mladostniki v vzgoji in izobraževanju, ki ima za cilj zmanjšati pojav nasilja na šolah. V okviru tega programa so bile sprejete različne ukrepe, med drugim izobraževanje učiteljev in vzgojiteljev o preprečevanju nasilja, vzpostavitev mreže strokovnjakov za obravnavo nasilja na šolah ter uvedba medijskega spremljanja za zmanjšanje negativnih vplivov medijskih vsebin na otroke. Ukrepi?

Kljub temu pa ostaja nasilje na šolah v Sloveniji problem, ki zahteva takojšnje nadaljnje ukrepanje. Raziskave kažejo, da je stopnja nasilja na slovenskih šolah v primerjavi z drugimi državami EU relativno visoka, kar je zaskrbljujoče.

V letu 2020 je bilo na podlagi raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje ugotovljeno, da se je v Sloveniji v zadnjih petih letih nasilje na šolah zelo povečalo, predvsem med fanti. Raziskava je pokazala, da se nasilje na šolah najpogosteje pojavlja v obliki žaljenja, pretepanja, izključevanja in groženj ter da so najpogosteje žrtve tega nasilja otroci, ki so drugačni ali se ne ujemajo s skupino. Nanj se inštitucije ne ali zelo slabo odzivajo.

Ustanovljeno je bilo sicer tudi Nacionalno svetovalno središče za otroke in mladostnike, ki naj bi zagotavljalo brezplačno svetovanje in pomoč otrokom, mladostnikom in staršem v primeru nasilja na šoli ali drugih oblikah nasilja. Pa se ga šole in starši poslužujejo? Šolske svetovalne službe so daleč od tega, da bi bile sposobne same ukrepati, ker nimajo dovolj strokovnega znanja.

Globalno sprožena epidemija je prav tako vplivala na vse vidike družbenega življenja v svetu in pri nas, vključno s šolskim okoljem. Nekateri dijaki in učenci so se soočili z različnimi oblikami nasilja učiteljev nad učenci v šoli, nasilja med vrstniki, ipd. povezanimi s t.i. pandemijo, npr. diskriminacijo drugače mislečih in izključevanje v posameznih primerih kot so mehurčki in obvezna distanca. Prišlo je do neumestnega posega v otrokovo dostojanstvo z obveznim nošenjem mask in obveznim vsakodnevnim testiranjem.

Šole so morale sprejeti različne ukrepe za preprečevanje širjenja virusa, kar je povečalo stres in tesnobo med dijaki in učenci. Kot družba moramo prepoznati, da so to bili težki časi za mlade, ki so v tem prepoznali nasilje družbe nad njimi za kar bi morala družba prevzeti vso odgovornost. Večjo pozornost mora družba usmerjati na dobrobit učencev in dijakov, izobraževanje o varnosti in zdravju ter zagotavljanje varnih prostorov za učenje ter uvajanje šolanja na daljavo.

Na neustrezne kurikulume in pogoje za šolanje v javnih šolah v sodobni digitalni družbi, urno preobremenjenost učencev, ipd. smo posebej opozarjali že od leta 1999, ko smo poudarjali, da je potrebno prevetriti javni šolski sistem poučevanja, na novo ovrednotiti odnos UČITELJ - UČENEC in ŠOLA - STARŠ.

PRISLUHNIMO OTROKOM - ne dovolimo, da bodo ostali neuslišani in osamljeni tako s strani ŠOLE kot STARŠEV. Ne sodimo otrok prehitro.
PREPREČIMO NASILJE PRAVOČASNO - SPOŠTUJMO RAZLIČNOST- ne dovolimo, da se nam zgodi strašna tragedija kot se je včeraj v Beogradu.
Ob tem KRUTEM dogodku izrekamo iskreno sožalje vsem svojcem žrtev MORIJE na eni od najboljših osnovnih šol v Srbiji.
Alenka Orel, prof. fizike

Predsednica Učiteljskega in vzgojiteljskega društva - gibanja za ustanovitev Učiteljske zbornice Slovenije

Editor