Avtor:

Avtor fotografij:

Na Fakulteti za elektrotehniko poteka 10. Slovenska fotovoltaična konferenca, ki predstavlja osrednji dogodek na področju fotovoltaike v Sloveniji.

Poleg predstavitve najnovejših trendov in raziskav na tem področju je letos precej pozornosti namenjeno tudi upravljanju in vzdrževanju fotonapetostnih sistemov, postavljanju sončnih elektrarn in razvoju fotovoltaičnega trga, govora pa bo tudi o možnostih sodelovanja v energetski skupnosti, zelenem preboju in podnebni nevtralnosti.

Kot je najprej izpostavil minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer, smo v Sloveniji lani prvič presegli 25-odstotni delež OVE v bruto končni porabi energije, ki smo si ga zadali pred več kot desetletjem. Pred tem smo tri leta plačevali statistične prenose od držav, ki so imele viške, za kar smo morali odšteti 18 milijonov evrov. Po trenutnih podatkih delež OVE znaša 25,3 odstotka. Kot ministrstvo so dali zelo veliko podpore sončni industriji, ki danes v Sloveniji je prepoznana in kot eden izmed stebrov slovenskega elektroenergetskega sistema tudi nekaj pomeni. Danes projekcije kažejo da, če bomo nadaljevali s takšnim trendom, lahko do konca letošnjega leta postavimo več kot 70 tisoč fotovoltaičnih naprav gospodinjstvom, kar pomeni približno osem odstotkov gospodinjstev, ki so že samooskrbna. Na drugi strani pa to pomeni, da smo to številko početverili. Če se bo določen scenarij umeščanj v prostor uresničil do konca leta, lahko moč potrojimo. Samo lani smo v Sloveniji inštalirali in tudi priključili 404 MW fotovoltaičnih naprav, še več jih trenutno čaka na priključitev in s tem tempom bodo tudi nadaljevali. Tudi Evropska komisija je prepoznala, da je Slovenija glede na inštalirano moč na prebivalca najuspešnejša v Evropi. Precejšnja zahvala gre tudi slovenski fotovoltaični industriji, ki je začela s solarizacijo Slovenije, saj je zaradi nje tehnologija konkurenčna in zanesljiva. S tem gospodinjstvom omogoča čist vir električne energije, samooskrbnost in na dolgi rok nizke cene energije. Poudaril je, da na podobno rast, ki smo jo dosegli lani, računajo tudi letos, saj se je ta vir dokazal kot najhitreje dostopen, ga je najlažje umeščati v prostor in je najbolj zaželen med ljudmi. Kot je dejal, se energetska samozadostnost in neodvisnost začne doma. Tega na MOPE ne pozabljajo, zato bodo v prenovljeni NEPN zapisali ambiciozen cilj inštaliranja 3500 MW sončnih elektrarn do leta 2030. To je odvisno od tega, kakšen odnos se bo kreiral do te industrije od danes naprej. 
Lani je MOPE sprejel poseben zakon, s katerim so poenostavili in pohitrili postopke umeščanja sončnih elektrarn v prostor ter vzpostavili posebna območja za njihovo umeščanje v prostor in postavili določene obveze pri postavitvi sončnih elektrarn. Tudi nov EZ-2 se v marsikaterem segmentu dotika OVE. Med drugim občinam nalaga pripravo lokalnih energetskih konceptov, ki bodo popolnoma digitalizirani. Z njimi si bodo občine zagotovile večjo avtonomnost, samozadostnost in samooskrbnost ter s tem omogočile dostopnejšo energijo za občane. Vlada je pred kratkim sprejela uredbo o podrobnejših pravilih urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav. Trenutno pripravljajo tematski akcijski program za potencialna območja umeščanja naprav sončne in vetrne energije, tik pred sprejemom pa je še nekaj pravilnikov. Krepijo pa tudi finančne spodbude, kjer je trenutno preko Borzena odprtih kar nekaj razpisov za različne ciljne skupine, sledili pa bodo še novi. Kot je izpostavil, si bodo na MOPE še naprej prizadevali, da ustvarijo stabilne, predvidljive politike in ukrepe za razvoj fotovoltaike v Sloveniji. Skupaj s slovensko fotovoltaično industrijo pa lahko oblikujemo inovativne rešitve, ki bodo prispevale k trajnostni prihodnosti.

Prof. dr. Marko Topič je povedal, da je zmogljivost sončnih elektrarn v Sloveniji lani presegla mejo 1 GW. Globalno fotovoltaika raste eksponentno. Lansko leto smo zabeležili 1600 GW inštalirane moči in letošnji trend rasti gre še vedno navzgor. Od spomladi leta 2022 smo na globalni ravni vstopili v terawatno obdobje fotovoltaike. Statistično v letih 2021 in 2022 na globalnem nivoju več kot 50 odstotkov novih proizvodnih virov prihaja iz sončnih elektrarn. Fotovoltaika torej prevzema ne samo prevladujočo, ampak dominantno vlogo novih dodanih virov. Eden izmed razlogov za to je stroškovni vidik oziroma ekonomika obsega ter predstavil podatke od leta 2006 dalje. Zahvaljujoč tehnološkemu napredku, so stroški sončnih elektrarn padali. Projekcija napoveduje, da naj bi do leta 2027 potrebovali proizvodnjo 1 TW na uro. Globalno potrebujemo 3 TW zmogljivosti, da bomo dolgoročno obnavljali naš portfelj sončnih elektrarn globalno in na ta način oskrbeli svet s 75 TW, ki omogočajo celo stoodstotno pokrivanje potreb po energiji z OVE. Ni ovir, da tega scenarija ne bi uresničili, ni ovir glede resursov, tako vhodnih materialov, kot energije, ki jo za to potrebujemo. Odplačilna doba sončnih elektrarn trenutno znaša šest mesecev, kar pomeni, da po šestih mesecih ustvarjamo novo električno energijo. Vsako leto za 3 TW inštalirane moči potrebujemo torej samo pol leta, da jih bomo energijsko odplačali. Konec letošnjega leta bo na globalnem nivoju proizvodnja že dosegla 1 TW, kar pomeni, da prehitevamo lanskoletne napovedi, kar samo kaže, kako pomembne inovacije in preboji se dogajajo. V Sloveniji smo konec lanskega leta dosegli 1,1 TW inštalirane moči sončnih elektrarn, nekaj kapacitet, za katere pa ni statističnih podatkov, pa je skritih še znotraj samooskrbe. Statistika kaže, da nekatere slovenske regije presegajo 2000 W inštalirane moči sončnih elektrarn na prebivalca. Fotonapetostni moduli cenovno omogočajo samo 1 cent na kWh na nivoju enosmerne električne energije. Fotonapetostni moduli so na m2 danes že cenejši od stekla v trgovini. To je podlaga, da kljub različnim tarifnim sistemom to že izplača. Poudaril pa je, da potrebujemo urni tarifni sistem, da bomo s hranilniki vred lahko na dnevnem nivoju shranili več električne energije. Hkrati pa fotovoltaika ne bo samo za direktno oskrbo v omrežje, ampak bo tudi podlaga za vodikovo tehnologijo oziroma sintetična goriva, ki jih bomo na podlagi elektrolize vode proizvajali s pomočjo elektrike iz OVE. Na ta način bomo prispevali k trajnostnem razvoju in ogljični nevtralnosti. Tako bomo lahko tako z ekonomskega kot trajnostnega vidika in lokalnega gospodarstva prispevali k ciljem, ki smo si jih zadali.
Izpostavil je še vprašanje o tem, kaj bomo storili z vsemi izrabljenimi sončnimi moduli. Poudaril je, da je 90 odstotkov materialov mogoče razgraditi in jih ponovno uporabiti za doseganje enakih izkoristkov kot pri prvi seriji. Tudi s stališča odpadkov je to jasno sporočilo, da fotovoltaika ne bo problem, ampak rešitev.    

V nadaljevanju konference je Miha Grabner iz podjetja Predictive spregovoril o napovedovanju v energetiki z globalnim pristopom in predstavil portal Slovenija Solar. Gre za uvajanje tehnologij strojnega in globokega učenja v obratovanje in načrtovanje omrežja. Omogoča povezovanje več časovnih vrst, pa tudi napovedovanje obremenitev in proizvodnje elektrarn. Pri klasičnem napovedovanju so potrebovali podatke za najmanj eno leto, z globokim učenjem pa se ta čas skrajša na en mesec. Portal Slovenija Solar pa predstavlja transparenten način prikazati pomembnost sončne energije, hkrati pa tudi njene omejitve. Na enem mestu lahko je na voljo seznam vseh sončnih elektrarn v Sloveniji ter osnovne informacije o posameznih gradnikih sončnih elektrarn.
Mag. Izidor Ostan Ožbolt je poudaril, da sta in bosta tudi v prihodnje sončna in vetrna energija osrednja stebra energetskega prehoda Evrope in Slovenije. V preteklosti sta prispevala k rešitvi iz energetske krize in posledično k nižjim cenam električne energije. Glede na visok cilj deleža OVE, ki si ga je do leta 2040 zastavila Evropa in sicer kar 90 odstotkov, bosta pomembno prispevala k uresničitvi teh ciljev, še zlasti v povezavi s hranilniki in zaradi opuščanja proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv, kar kažejo tudi projekcije. To bo omogočilo razogljičenje sektorjev in dolgoročno tudi nižje cene električne energije.
Leon Maruša je predstavil prednosti in slabosti razpršenih virov za distribucijo ter kako nasloviti vse izzive, s katerimi se srečujejo. Kot največji izziv je predstavil stabilnost, na drugi strani pa so razpršeni viri v omrežju lahko viri za sistemske storitve ter s tem omogočimo razogljičenje in spodbujamo trg ter zagotavljamo stabilnejši elektroenergetski sistem.
Direktor podjetja SunContract Gregor Novak je predstavil zadnje novosti, ki so jih uvedli in sicer je zaživela prva blockchain globalna energetska tržnica za trgovanje z nezamenljivimi žetoni (NFT), ki prinaša lasten vir energije k vsakomur. Cilj inovativnega pristopa je demokratizacija obnovljive energije in omogočanje dostopa do zelene energije vsem, tudi tistim, ki ne morejo imeti lastne sončne elektrarne. Kot premierni projekt so za sončno elektrarno v vasi Višnje na Ajdovskem, ki ima 2.112 sončnih panelov, izdali 2.112 NFT žetonov. V kratkem bodo na takšen način žetonizirali že tretjo sončno elektrarno, storitev pa bodo prihodnje leto omogočili tudi drugim odjemalcem.
Nenad Trkulja iz HSE je orisal izzive gradnje velikih fotonapetostnih sistemov nad 1 MW v Sloveniji na primeru sončne elektrarne Prapretno ter izzive, ki jih še čakajo, saj razvijajo kar nekaj velikih projektov. Kot največjo težavo je izpostavil kompleksno umeščanje v prostor.
Za konec je izredni profesor Marko Jankovec predstavil še izkušnje primera rabe fotovoltaike v električnih vozilih na konkretnem primeru, ki so ga izvedli na fakulteti, ter priložnostih vgradnje fotovoltaičnih sistemov, ki jih omogočajo sodobna vozila.

VIR: Naš Stik