Ljubljana, 8. november 2023 - Zbornice so pomemben deležnik pri pripravi in spremembah zakonodaje, se borijo za boljše predpise in lažje poslovanje podjetij, vendar izborjene ugodnosti koristijo vsi gospodarski subjekti, ne le člani zbornic. S strani države je zato nujna sistemska podpora zbornicam, da bodo lahko izvajale naloge in nudile pomoč podjetjem, so predstavniki GZS in OZS izpostavili na posvetu o organiziranosti podpornega okolja za MSP. Razprava je bila še kako aktualna, saj je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport konec preteklega tedna v javno obravnavo posredovalo predlog novele Zakona o podpornem okolju za podjetništvo. Čas za pripombe na predlog novele je do 3. decembra. Posvet so organizirali Državni svet Republike Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije. 

Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je v nagovoru poudaril, da ni nobenega dvoma, da so mala in srednje velika podjetja, ki so pogosto tudi družinska podjetja, hrbtenica slovenskega gospodarstva. Med vsemi podjetji v Sloveniji jih kar 99,8 odstotkov spada v kategorijo malih in srednjih, skupno zaposlujejo skoraj 70 odstotkov ljudi in ustvarijo 65 odstotkov prihodkov vseh podjetij. »Ko je govora o spodbudah, najprej pomislimo na dostop do ustreznih finančnih sredstev za projekte podjetij – še posebej tistih v razvoju in v postopku prilagajanja digitalizirani družbi ter zasledovanja ciljev zelenega prehoda. Finančna sredstva, bodisi v okviru javnih razpisov za državna in evropska sredstva ali v okviru vavčerjev, so zelo pomembna in dobrodošla. Prav toliko, če ne še bolj pomembne pa so spodbude, ki omogočajo dolgoročno vzdržnost poslovanja,« je dejal.

 

Da bi se morali pri zagotavljanju podpornega okolja zgledovati po razvitih evropskih državah, kot sta Nemčija in Avstrija, je izpostavil Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. »Vse sosednje države in ključne evropske gospodarske partnerice imajo zbornično delovanje urejeno s sistemsko vlogo zbornic, vključno s financiranjem,« je poudaril Cvar in dodal, da je OZS z mrežo 62 območnih zbornic vsekakor tesno povezana s terenom, z obrtniki in podjetniki. »Vemo, kakšne so njihove potrebe, vemo, kaj se dogaja v gospodarstvu, še preden to zabeleži statistika, in prav zato smo pomemben partner vsakokratni vladi. Žal pa v zadnjem obdobju nismo bili dovolj slišani in upoštevani ter vključeni v kreiranje zakonodaje, ki bi omogočala boljše poslovno okolje, kar bi posledično prineslo večjo konkurenčno prednost in napredek naših podjetij,« je še poudaril Cvar.

 

Slovenija trenutno za podjetja in naložbe ni prijazno poslovno okolje, je bila kritična generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, ko je dejala, da »je državni politiki v zadnjih 15 letih spodletelo pri integraciji reprezentativnih gospodarskih zbornic kot nepogrešljivih deležnikov podpornega okolja za podjetništvo na eni in skladnega regionalnega razvoja na drugi strani. In to kljub večkrat ponujeni roki in konkretnim predlogom zbornic za izboljšanje zakonske ureditve v smeri vzpostavitve sistema partnerskega sodelovanja in delitve nalog med javnimi subjekti kot nosilci podpornega okolja na eni in zbornicami kor reprezentanti uporabnikov na drugi strani. Vsakokratna politika obljublja ureditev tega področja, do realizacije pa ne pride.« Kot primer je navedla aktualni predlog novele ZPOP-1, ki je vnovič izpustil ureditev statusa reprezentativnih zbornic kot deležnikov podpornega okolja. Po njenih besedah je napočil čas, da država v ZPOP-1 uredi formalni status reprezentativnih zbornic.

 

Gospodarski minister Matjaž Han je izrazil željo, da postanejo zbornice »bolj trdne in bodo pravi sogovornik državi.« Zato se zavzema za iskanje tudi zakonskih rešitev, da se vzpostavijo razmere, v katerih bodo zbornice resnično v pomoč državi pri sprejemanju odločitev za bolj odprto, odporno gospodarstvo.

 

Aleš Pulko, državni svetnik, je poudaril, da je treba poiskati ustreznejše financiranje podpornih organizacij. »Kot podjetnik se na tedenskem nivoju srečujem z dobavitelji in kupci iz tujih držav. Če pogledamo Avstrijo, lahko ugotovimo, da imajo podjetja tam boljšo podporo. Zbornice, Spirit in ministrstva bi morali to podporo organizirati tudi izven meja Slovenije. Zbornice tega iz naslova članarin prostovoljnih članov same ne morejo financirati,« je dodal Pulko.

 

Državni svetnik Mitja Gorenšček, sicer glavni izvršni direktor GZS, je izpostavil, da so zbornice v Sloveniji prepogosto preslišane, njihovi predlogi neupoštevani oz. prezrti, pa čeprav sodijo po sami definicije nalog, ki jih izvajajo, v vitalni del podpornega okolja. Kot je pojasnil, obstaja vrsta specifičnih, edinstvenih nalog, ki so zapisane v samo DNK zbornic in jih ne more izvajati nobena od javnopravnih nosilcev podpornega okolja. »Iz tega razloga podpiramo prizadevanja reprezentativnih gospodarskih zbornic po ureditvi statusa in zakonski ureditvi njihovih aktivnosti, ki so v javnem interesu,« je še dodal.

 

Meinrad Höfferer, direktor Koroške gospodarske zbornice (WKK), je povzel ključne argumente, zakaj imajo v Avstriji obvezno članstvo. »V Avstriji imamo eno gospodarsko zbornico, ki zastopa največja podjetja in tudi samozaposlene. Kdo bi zastopal podjetja, če ne bi bilo zbornice. Pomembno pa je tudi, da izenačimo interese malih in velikih podjetjih. Vse te naloge, ki jih izvajamo, bi morala namesto nas opravljati država.« Dodal je, da imajo po celem svetu 100 podpornih točk - pisarn z 800 sodelavci. Teh aktivnosti pa ne bi mogli izvajati brez obveznega članstva.

 

Na okrogli mizi so svoja stališča glede podpornega okolja prikazali predstavniki MGTŠ ter zbornic iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije.

 

Blaž Cvar (OZS) je na okrogli mizi dejal, da sprejemamo zakonodajo, ki dodatno obremenjuje gospodarstvo. »Prava logika bi bila, da bi gospodarstvo razbremenili, sploh v luči nedavnih poplav in ohlajanja gospodarstva. Tudi naši kolegi iz tujine tega ne morejo razumeti.« Cvar je ob robu dejal, da bi bilo najbolj pravično imeti sistem, kjer bi vsak gospodarski subjekt prispeval neko nadomestilo za zastopanje.

 

Po besedah Jürgena Mandla (Koroška gospodarske zbornice) v Avstriji zbornice skrbijo za zastopanje interesov podjetij, izvajanje širokega nabora storitev ter izobraževanja za 93 poklicih skupin. »Gospodarstvo ni vse, a brez gospodarstva ni ničesar, pravi stari pregovor,« je še dodal. 

 

Adolf Cvanciger (Hrvaška obrtna zbornica) je pojasnil, da so se na Hrvaškem glede zbornične ureditve zgledovali po Nemčiji in Avstriji. Vsaka resna država skrbi za dobro poslovanje svojega gospodarstva in verjame, da država nečesa, kar dobro funkcionira, ne bo spreminjala.

 

Marko Djinović (GZS) je naslovil srž problema financiranja tistih dejavnosti zbornic, ki so v javnem interesu. Po njegovem prepričanju predlog novele zakona o podpornem okolju »ureja stvari na pol, kar se tiče statusa reprezentativnih zbornic. Sicer ni vse slabo, so pa možne izboljšave.« Potrdil je, da lahko določene naloge izvajajo le zbornice. Vprašanje, ki se zastavlja, je, zakaj država določene naloge prenaša na zbornice. Odgovor vidi v tem, da »je to oportuno in optimalno z vidika izvajanja teh nalog ter je v interesu gospodarstva. Zbornice ne morejo biti kreatorke in nosilke politik, to je naloga države, ki deluje od zgoraj navzdol. Zbornice pa prihajajo od spodaj navzgor in na sredini se moramo srečati,« je še dodal. Zato tudi Djinović zagovarja ustrezno dopolnitev zakona ter določitev sistemska vira financiranja in nalog z jasnimi cilji in navodili, ki bi jih zbornice dobile od države.

 

Marko Rondič (Območna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina) je dejal, da so tudi območne zbornice primorane iskati projekte in razpise, da lahko financirajo svojo osnovno dejavnost. »Ta del je narobe. Če hočemo gospodarstvo spraviti na višji nivo, bi morali imeti kadrovske in finančne okrepitve. Pri nas očitno drugače razumemo solidarnost. Le peščica jih plačuje za večino,« je poudaril Rondič, ki je pohvalil sodelovanje z občino.

 

Jernej Salecl (MGTŠ) razume srž problemov, s katerem se soočajo zbornice. Vse zbornice delajo v dobro svojih članov, zato ga žalosti, da število članov pada. Vprašal se je, zakaj v Sloveniji odkrivamo toplo vodo, če v okolici vidimo, kateri sistem deluje.

ZAKLJUČKI

Posnetek posveta je dostopen na: https://www.youtube.com/watch?v=q1vnC7Y1b3E

Fotografije so dostopne na povezavi: https://www.myairbridge.com/en/#!/transfer/ipYsuci3YYL/eu1 Ob morebitni uporabi prosimo, da navedete avtorja: Benjamin Beci/Fixmedia.

VIR: GZS