V obdobju od januarja do junija 2022 so slovenska zdravilišča in terme zabeležile 248.000 domačih in 116.200 tujih gostov. Skupaj smo tako imeli 364.200 gostov. Na eni strani veseli velik porast prihodov domačih gostov, če primerjamo številke z zadnjim normalnim letom 2019, saj smo jih zabeležili za 39,4 odstotkov več. Razlogi so seveda znani, od zaprtja in ponovnega delovanja so domači gostje bili prvi in edini, ki so pričeli polniti domače kapacitete, zaradi omejitev in strahu pred potovanji, zagotovo pa so k večjemu domačemu obisku prispevali tudi turistični boni. Stanje se kaže tudi pri interpretiranju podatkov o prihodih gostov iz tujine, ki jih je bilo za slabih 41 odstotkov manj. 

Pri prenočitvah je bilo zabeleženih za 24,6 odstotkov več domačih nočitev, tujih pa je bilo za 44 odstotkov manj. Skupno tako beležimo za slabih 10 odstotkov manj prenočitev v primerjavi z letom 2019, kar je dejansko pravi odraz gibanja tako domačih kot tujih gostov. Zaradi zelo dobrih številk pri rezervacijah za julij in avgust pa se bo verjetno indeks še precej dvignil, k čemur bodo zagotovo prispevali tudi tuji gostje. V tem istem obdobju beležimo namreč največ gostov iz Avstrije (32.200 prihodov, 96.800 prenočitev), Italije (20.450 prihodov, 51.300 prenočitev), na tretjem mestu pa so gostje iz Hrvaške s 16.400 prihodi in 39.150 prenočitvami. Gostov iz Nemčije je bilo že več kot polovico manj kot iz Hrvaške (7.960 prihodov), zelo pa veseli število njihovih ustvarjenih prenočitev, ki jih je bilo 34.560, kar pomeni povprečno dolžino bivanja 4,3 dneva. To je tudi za ostale glavne emitivne trge nadpovprečno, saj je povprečna doba bivanja Avstrijcev 3 dni, Italijanov in Hrvatov 2,5 dneva, gostov iz Srbije, ki jih je bilo podobno veliko kot nemških, pa v povprečju 3 dni. Povprečna doba bivanja domačega gosta je 3,4 dneva, v to številko pa so vključeni tudi vsi gostje, napoteni na zdraviliško rehabilitacijo, ki praviloma traja 14 dni. Same statistične številke res dajo nekaj informacij, ključno pri vsem pa je seveda, kolikšno ceno dosegamo in kakšne imamo ob delovanju stroške. Po zbranih informacijah so dosežene cene v letošnjem letu celo nekoliko višje kot lani, obenem pa se cene oblikujejo v glavnem glede na ponudbo in povpraševanje.

 Bistveno bolj zaskrbljeni pa moramo biti zaradi izrednega povečanja vhodnih stroškov, saj so se cene hrane na eni strani povišale za 20-30 odstotkov, predvsem pa zelo skrbi dejstvo, da so se na drugi strani stroški električne energije povišali tudi za več kot 300 %. V nekaterih primerih pa dobavitelji v primerjavi z dosedanjimi pogodbenimi cenami na trgu ponujajo tudi do 1000 % višjo ceno. Apeliramo tako na novo vlado, da z interventnimi ukrepi poseže v nabavne cene predvsem električne energije ter tudi pri ceni plina zaščiti turistično gospodarstvo pred finančnim kolapsom, ki bi ga kljub normalizaciji turističnih tokov in doseganju dobrih rezultatov lahko doživeli.

PR SKUPNOST SLOVENSKIH NARAVNIH ZDRAVILIŠČ