Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

GZS se je odzvala na zadnjo verzijo posodobitve NEPN, ki ga mora obravnavati še vlada in ga predvidoma jeseni poslati v Bruselj.

Čeprav sedanji NEPN obravnava obdobje do leta 2030, bi bilo neodgovorno do prihodnjih generacij, če se ne bi v tem dokumentu opredelili tudi do potreb in projekcij, ki presegajo trenutno desetletje, poudarjajo v GZS. Strateške odločitve in investicije, ki jih načrtujemo danes, bodo namreč imele dolgoročen učinek, česar ne moremo opravičevati z birokratsko določenimi roki. Res je, tehnologija hitro napreduje in težko je napovedati rešitve, ki bodo na voljo čez deset let, lahko pa na podlagi dosedanjih izkušenj, znanja in vedenja izberemo pot, ki na področju energetike temelji na diverzifikaciji tveganj, je v odzivu zapisala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. NEPN je eden od ključnih dokumentov vsake države članice EU. Opredeljuje namreč, kakšna bo energetska politika države v prihodnje in v katere energetske vire bo država vlagala, da bi dosegla cilje EU glede razogljičenja. Ker je NEPN vezan na evropsko uredbo, je za države članice zavezujoč, kar pomeni, da je neizpolnjevanje ciljev sankcionirano. 

Na GZS ocenjujejo, da je bil dokument glede na prvo verzijo bistveno izboljšan, čeprav nekatere rešitve še vedno ne zagotavljajo konkurenčnosti slovenske industrije in s tem rasti skupne blaginje in varnosti države. Dokument se resda nanaša na obdobje do leta 2030, vendar hkrati predstavlja temelje in smernice prihodnje rabe energije do leta 2050. Kot poudarja Vesna Nahtigal, se moramo zavedati, da so sosednje države uvozniki električne energije in razmere se bodo v prihodnosti, zaradi opuščanja fosilnih goriv, samo še zaostrovale. Zato je po Mnenju GZS edini sprejemljiv scenarij tisti, ki predvideva izkoriščanje vseh razpoložljivih virov, tako obnovljivih, ki so sonce, veter in voda, kot jedrske energije. Scenarij, ki se naslanja le na OVE, je nesprejemljiv za gospodarstvo, ker ti viri niso stanovitni in Slovenijo pretirano izpostavljajo uvozu elektrike, predvsem pozimi, ponoči in v času suše, ko je uporaba OVE omejena.

V NEPN pogrešajo tudi načrt nadomeščanja proizvodnih virov elektrike po predvidenem zaprtju TEŠ6 leta 2033 in do predvidene izgradnje JEK2 ter tudi objektivno oceno potrebnega obsega investicij v proizvodne kapacitete, za nadgradnjo distribucijskega in prenosnega omrežja in drugo do leta 2050. Objektivno ovrednotenje potrebnega obsega investicij bi namreč po njihovih izračunih pokazalo, da je scenarij OVE + JE za približno polovico ugodnejši od zgolj OVE scenarija z vidika potrebnih investicij, kar bo vplivalo na stroškovne cene električne energije. Za gospodarstvo so namreč prav konkurenčne cene energije pogoj za ohranjanje mednarodne konkurenčnosti, kar lahko dosežemo z dolgoročnimi pogodbami med podjetij in proizvajalci za zakup električne energije.

V odzivu izpostavljajo, da industrija potrebuje tudi finančno podporo za zeleni prehod. NEPN namreč predvideva, da bo potrebnih 28,2 milijard evrov investicij v industriji do leta 2030 in zgolj 700 milijonov evrov javnih spodbud, kar predstavlja le 2,4 odstotka potrebnih sredstev. Zato pozivajo k povečanju obsega podpor za industrijo.
Poleg tega od vlade pričakujejo še, da bo v pogajanjih z Evropsko komisijo sledila tistim državam članicam, ki opozarjajo, da bi moral biti cilj NEPN zmanjšanje emisij z nizkoogljičnimi tehnologijami in ne zgolj povečanje deležev OVE. Zato predlagajo, da se namesto cilja OVE raje uporablja kratica NOVE, ki poleg vseh OVE virov vključuje tudi jedrsko energijo. (pb)

VIR: Naš Stik