Rezultati poslovanja podjetij v lanskem letu na prizadetih območjih kažejo, da so posledice poplav sicer pustile sled, a bi bili rezultati gotovo slabši brez pomoči države. Spomnimo, da je škodo prijavilo okoli tisoč podjetij v skupni vrednosti 384 milijonov evrov. Gre za škodo na strojih, opremi, zalogah in zaradi izgube prihodka. Po podatkih Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport je do konca julija prejelo celotno izplačilo, torej predujem, ki je bil izplačan že lani, ter preostalo vrednost upravičenih sredstev, okoli 250 upravičencev v skupni vrednosti 88 milijonov evrov. Na ministrstvu so dokaze o upravičenosti za povračilo zbirali od februarja do maja. Pravijo, da je še veliko vlog nepopolnih in pozivajo podjetja, da pristopijo k dopolnitvam.

 

Na podlagi ankete med prizadetimi podjetji, ki smo jo na GZS izvedli junija letos, je kar 90 odstotkov vprašanih, ki so na anketo odgovorili, sanacijo svojih obratov zaključila relativno hitro po poplavah. Več kot dve tretjini podjetij pa je izpostavilo, da sanacija infrastrukture poteka prepočasi. Skrbi jih predvsem vzdrževanje in čiščenje vodotokov, ki so najšibkejša točka ob morebitni ponovitvi močnega deževja. Med srednjeročnimi predlogi ukrepov za razvoj prizadetih območij pa so na prvo mesto postavili dokončanje 3. razvojne osi, kar je vlada prav tako uvrstila v interventni zakon.

 

Na podobna vprašanja so odgovarjali tudi predstavniki petih prizadetih občin. Izpostavili so, da je zaključena šele polovica nujnih sanacijskih del. Za hitrejšo sanacijo bi občine potrebovale predvsem pomoč pri projektiranju in odpravi nepotrebne administracije in nepotrebnega čakanja na odobritev projektov, hitrejši odziv vseh državnih inštitucij ter vnaprejšnje financiranje sanacije. Lanskoletne uničujoče poplave so večinoma posledica preteklih ne ukrepanj in preskromnih vlaganj države v čiščenje in urejanje vodotokov. Poleg ne dovolj premišljenih urbanističnih rešitev. Država je šele junija začela z obsežnimi sanacijskimi ukrepi na vodotokih v vrednosti 1,3 milijarde evrov, ki bodo trajali pet let. To je relativno dolgo obdobje glede na nepredvidljivost narave, ki smo ji bili priča tudi v minulih dneh.  »Zakon daje možnost hitrejšega sprejemanja prostorskih načrtov, oprostitev plačila komunalnega prispevka pri nadomestnih in nadomestitvenih gradnjah ter skrajšuje in poenostavlja nekatere postopke s področja gradnje. Za rušitev objektov, ki bodo za rušitev določena s sklepom vlade, ne bo potrebno gradbeno dovoljenje. Obravnava postopkov, potrebnih za gradnjo objektov zaradi obnove po poplavah, bo prednostna. Za dve leti se podaljšuje možnost za rekonstrukcijo objektov, več ukrepov je namenjenih pohitritvi postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj«, našteva minister za naravne vire in prostor Jože Novak v intervjuju za posebno izdajo Glasa gospodarstva posvečeno gradnjam.

 

Si pa koroške občine veliko obetajo tudi od programa za Koroško, ki ga na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj pripravljajo v okviru zakona o obnovi. Sprejet naj bi bil do konec leta in naj bi omogočal nadomestiti razvojni zaostanek te regije.

 

Gospodarstvo na prizadetih območjih je pohvalilo tudi instrument čakanja na delo oziroma  skrajšanega delovnega časa, ki ga je uvedel interventni zakon o po poplavni obnovi. Na podlagi te izkušnje je Gospodarska zbornica Slovenije že pred časom pozvala vlado, da je potrebno te inštrumente sistemsko urediti s posebnim zakonom, kar naj bi pripravljali na ministrstvu za delo. Kljub trenutno rekordno nizki brezposelnosti je smisel sistemske ureditve teh inštrumentov priprava na morebitne nove krize. V zadnjih nekaj letih smo morali namreč te inštrumente že trikrat uvesti v okviru izrednih ukrepov: najprej v času covidne krize, leta 2022 zaradi energetske krize in lani zaradi poplav.

VIR: GZS