ZAUPANJE V INSTITUCIJE

Zaupanje se meri na štiristopenjski lestvici, od »sploh ne zaupam« in »bolj ne zaupam«, do »bolj zaupam« in »zelo zaupam«. Stopnjo zaupanja dobimo s preprostim izračunom razlike med prvima in drugima dvema odgovoroma. Pozitivna stopnja zaupanja tako pomeni, da je bil delež pozitivnih odgovorov (»bolj zaupam« in »zelo zaupam«) večji od negativnih, in obratno. Če bi vsi odgovorili, da nekomu zelo zaupajo, bi bila stopnja enaka 100, nasprotno bi veljajo, če bi vsi odgovorili, da nekomu sploh ne zaupajo, v tem primeru bi bila stopnja zaupanja – 100. Ob navajanju rezultatov za posamezne institucije in poklice je v oklepaju najprej navedena stopnja zaupanja, nato pa še razlika glede na predhodno meritev (enako velja za vsa obdobja, na katera se nanaša rezultat).

Najbolj zaupanja vredne institucije ostajajo »mala slovenska podjetja« (60, -4), civilna zaščita (57, +4) ter  »podjetje, organizacija, v kateri delujete« (42, -2) , vrstni red je glede na predhodno meritev nespremenjen. Prva večja sprememba je na četrtem mestu, kamor se je iz devetega mesta povzpela policija z občutno rastjo stopnje zaupanja (24, +17), še leto dni nazaj je bila ta prvič in sploh edinkrat od leta 2012 negativna (-7, -21). Sledijo šolstvo (22, +6), vojska (21, +16) ter velika slovenska podjetja (16, -6). Seznam institucij s pozitivno stopnjo zaupanja zaključujejo spletne trgovine, vendar z občutnejšim padcem zaupanja (4, -15). Na dnu lestvice ostajajo objave na družbenih omrežjih (-75, +2), na predzadnjem mestu so tokrat stranke opozicije, ki od zamenjave oblasti po aprilskih volitvah beležijo občutnejši padec zaupanja (-56, -14), podobno nizko stopnjo zaupanja imajo še cerkev (-56, -3) ter mediji (-54, -2).

Povprečna stopnja zaupanja v institucije sicer znaša -11, kar je za pet oziroma šest točk boljši rezultat glede na predhodni dve meritvi ter drugi najboljši rezultat po marcu 2021.

Tokratna meritev je v mnogočem prelomna. Beležimo občutno rast zaupanja v večino političnih institucij, katerih večina je praktično vsa leta, od začetka raziskave konec leta 2012, zasedala dno lestvice (bodite pozorni – v vseh primerih je na prvem mestu v oklepaju navedena stopnja zaupanja, na drugem pa razlika glede na predhodno meritev, ki jo interpretiramo v tem delu).

Absolutno največji skok beleži institucija predsednika vlade, ki smo jo v meritev prvič vključili marca 2021 (-56, n.p.), tokrat je rezultat že skoraj pozitiven (-1, +55). Več kot 30 točk razlike v smeri večjega zaupanja beležijo še vlada (-22, +36), stranke vladne koalicije (-28, +33) ter predsednik parlamenta (-21, +30), tudi ta institucija je bila sicer prvič izmerjena marca 2021 (-47, n.p.). Sledijo predsednik republike (0, + 25), državni zbor (-40, +23), ter že omenjeni policija (24, +17) in vojska (21, +16).

Za vse navedene politične institucije z izjemo predsednika republike je to hkrati tudi najvišji do sedaj izmerjen rezultat. Navedene spremembe v zaupanju lahko pripišemo menjavi oblasti po volitvah aprila lani, z izjemo predsednika republike, kjer gre verjetno za odraz izteka mandata, pri vojski pa lahko predvidevamo, da gre za odraz vloge vojske v poletnih požarih na Krasu (podoben primer smo zabeležili po žledolomu 2014, takrat je stopnja zaupanja v vojsko narasla na 51).

Največji padec zaupanja tokrat beležijo trgovine in trgovska podjetja (-6, -21), sledi zdravstvo (-3, -17), podoben padec zaupanja beležijo še spletne trgovine (4, -15) ter stranke opozicije (-56, -14). Dvomestni padec zaupanja smo izmerili tudi pri bankah (-19, -12). Pri (spletnih) trgovinah in trgovskih podjetjih lahko predvidevamo, da gre za neposredni učinek draginje, podobno lahko ocenimo tudi za banke zaradi zvišanja variabilnega dela obrestnih mer. Padec zaupanja v zdravstvo je verjetno težko pojasniti le z eno od okoliščin, med vidnejšimi dogodki zadnjega obdobja je gotovo tragični primer zamenjave bolnikov v Celju. Padec zaupanja v stranke opozicije lahko pojasnimo z menjavo oblasti in strank, ki danes predstavljajo stranke opozicije.

Pri padcu zaupanja v institucije velja omeniti še dva primera. Tako mediji kot RTV Slovenija (prvič je bila v meritev vključena aprila 2018) sta dosegli najnižjo do sedaj izmerjeno stopnjo zaupanja in se po lestvici pomaknili še nekoliko navzdol. Mediji kot institucija so sedaj na 26. mestu (-54, -2), RTV Slovenija pa mesto pred tem (-42, -4). Sploh prvič se je zgodilo tudi, da so mediji kot institucija uvrščeni slabše kot večina političnih institucij, razen strank opozicije, za njimi so poleg teh le še cerkev ter objave na družbenih omrežjih.

 

ZAUPANJE V POKLICE

Tudi pri poklicih je vrstni red povsem na vrhu nespremenjen, najbolj zaupanja vredni ostajajo gasilci (89, -3), takoj za njih se uvrščajo reševalci (nujna medicinska pomoč), ki so bili v meritev prvič uvrščeni oktobra lani (88, -1), sledijo medicinske sestre (72, -8). Na četrto in peto mesto se umeščajo znanstveniki (59, n.s.) ter (mali) podjetniki (55, -2). Na dnu lestvice ostajajo »politiki na splošno« (-80, +4), od spodaj navzgor pa sledijo duhovniki (-52, -5), vladni ministri, ki sicer beležijo občutnejšo rast zaupanja (-47, +18), novinarji z opaznejšim padcem zaupanja (-44, -9) ter državni uradniki z občutnejšo rastjo zaupanja (-42, +12). Poleg že omenjenih državnih uradnikov in vladnih ministrov dosegajo dvomestno rast zaupanja še policisti (30, +11).

Največji padec zaupanja med poklici tokrat beležijo umetniki (11, -13), kar verjetno lahko pripišemo aferi »Fotopub«. Umetniki so s tem dosegli tudi najnižjo do sedaj izmerjeno stopnjo zaupanja, ki pa je še vedno pozitivna (prvič so bili sicer v meritev vključeni aprila 2018). Blizu dvomestnega padca zaupanja so še novinarji (-44, -9), zdravniki (41, -8) ter medicinske sestre (72, -8). Poleg umetnikov tudi za novinarje velja, da gre za najnižjo do sedaj izmerjeno stopnjo zaupanja, takšna je sicer že drugič zapored tudi pri TV voditeljih (-30, n.s.).

 

Povprečna stopnja zaupanja v poklice je sicer pozitivna (4), enaka kot že leto dni zapored.

 

 

Raziskava je bila izvedena v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel

Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji, katerega tri četrtine članov je bilo

rekrutiranih s pomočjo verjetnostnega vzorčenja. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno

populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji. Stopnja penetracije interneta v

tej starosti na sploh v Sloveniji je 85%, višja od stopnje penetracije fiksne telefonije. 

 

 

Družba Valicon že od leta 1996 aktivno spremlja javno mnenje in dogajanja v družbenem okolju v

Sloveniji (pred letom 2007 pod imenom CATI). V zadnjih letih smo v družbi Valicon posebno

pozornost namenili graditvi spletnega panela anketirancev ter razvoju metod, s katerimi

spremljamo razpoloženja državljanov oz. volivcev. Med temi velja omeniti t.i. »migration-poll« in

»post-poll«, s katerimi smo že večkrat pojasnili nepričakovane zasuke v zadnjih dnevih pred

volitvami. Raziskave Ogledalo Slovenije finančno ne podpira nobena zunanja organizacija ali

posameznik.

 

Valicon je sicer ena od vodilnih družb za trženjsko svetovanje in raziskave na območju

jugovzhodne Evrope. Valicon je specializiran za majhne trge, naročniku prilagojene rešitve,

napredno metodologijo in poglobljen vpogled v naročnikovo področje delovanja. Osnovna

dejavnost družbe je trženjsko svetovanje na podlagi trženjskih raziskav. Znanja in spretnosti

zaposlenih segajo v discipline, kot so upravljanje z znamkami, svetovanje menedžmentu,

inovacije, mediji, napovedovanje trendov, spletne strategije in »data mining«. Valicon svojim

naročnikom že danes nudi svoje storitve na celotnem območju nekdanje Jugoslavije, preko

izbranih partnerjev pa tudi v drugih državah jugovzhodne Evrope. 

VIR: Valicon