Ljubljana, 14. november 2023 - Umetna inteligenca omogoča doseganje pred kratkim še nepredstavljivih ravni digitalnega poslovanja, inovativnosti in konkurenčnosti. A hkrati prinaša tudi nove nevarnosti zaradi obsega podatkov in informacij, ki ji jih damo na razpolago. Ravno zato je pravilno upravljanje s podatki postala nuja, ki lahko odloča o konkurenčnem položaju tako posameznega podjetja kot gospodarstva kot celote. To so se strinjali udeleženci že 6. konference GoDigital v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije, Združenja za informatiko in telekomunikacije. Gre za najpomembnejšo in največjo neodvisno konferenco s področja digitalizacije v Sloveniji, na kateri je bil kot najboljši digitalni projekt leta razglašen tudi prejemnik nagrade GoDigital 2023 – projekt Frodo AI podjetja MEDIUS d.o.o.  

»Gospodarska zbornica Slovenije odločno podpira vsa področja digitalizacije in digitalne preobrazbe slovenske družbe,« je uvodoma izpostavila Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS. Brez digitalizacije ne bo zelenega prehoda in brez ustreznega znanja in kompetenc s področja informacijske in komunikacijske tehnologije bodo slovenska podjetja izgubila boj s konkurenčnimi podjetji iz bolj razvitega dela sveta. V Nacionalnem strateškem načrtu za digitalno desetletje si je Slovenija, po njenih besedah, večinoma postavila cilje, ki so usklajeni s cilji EU. Vprašanje pa je, ali so, glede na predvidene ukrepe, uresničljivi. Gospodarstvu je namreč namenjenih daleč premalo sredstev. Še posebej za mala in srednje velika podjetja, ki na področju digitalne zrelosti zaostajajo. Prav tako ni jasno, kako doseči ciljno število IKT strokovnjakov. Nahtigal pogreša tudi večjo podporo prekvalifikacijam že zaposlenih strokovnjakov, v splošnem pa predvsem »ukrep uvajanja obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovne in srednje šole, ki je dolgoročno nujen ukrep, sicer bomo mladim v Sloveniji onemogočili enakovreden boj za delovna mesta prihodnosti - ne samo v IKT poklicih, temveč na splošno.«        

 

Državni sekretar na MGTŠ Matevž Frangež vidi največjo dodano vrednost v dobri ekosistemski povezanosti kot podpori sodelovanju gospodarstvenikov, ki izkoriščajo priložnosti pri uporabi in obdelavi podatkov. Ta ekosistem skupaj gradijo ZIT, sama GZS, IKT mreža, pa tudi druge iniciative. Frangež meni, da smo vstopili v obdobje največjih gospodarskih sprememb v človeški zgodovini, ki bodo definirale nove poražence in zmagovalce časa. Evropski industrijski model, ki je doslej temeljil na poceni delovni sili, denarju in energiji, je po njegovih besedah sredi radikalnih sprememb in potrebuje načrt, da nazaj pridobi veljavo, ki jo je imelo evropsko gospodarstvo pred 15-imi leti. Prepričan je, da Slovenija lahko najde svoj prostor v tem hitro spreminjajočem se okolju. »Vsi se strinjamo, da je potrebno izkoristiti priložnosti časa za hitro napredovanje,« je dejal, a poudaril, da potrebujemo tudi soglasje, kako do tega priti: »Ni čas za to, da politika naredi manj. Zdaj je čas, da politika in vsi mi naredimo več. Rabimo okrepljen ekosistemski pristop, visoko soglasje o ciljih in čim višje soglasje o tem, kako do teh ciljev priti.«

 

Evropska komisija v politiki digitalnega desetletja uvaja regulativo in različne ukrepe, ki odpirajo enotni evropski podatkovni trg, ki bodo poenostavili poslovanje med državami z enotnimi standardi, pravili in trg odprli za širšo uporabo podatkov, hkrati pa omogočili tudi njihovo pravičnejšo uporabo. »S tem se odpirajo številne nove priložnosti podjetjem, da bodo lahko v globalni tekmi bolj konkurenčna, hkrati pa upamo, da pravila ne bodo omejevala inovativnosti, ki jo prav tako zelo potrebujemo. Pomemben del te zgodbe bodo tudi skupni evropski podatkovni prostori na zanimivih področjih, kot so pametna mesta, mobilnost, logistika, zdravstvo, proizvodnja in druga,« je dejal direktor GZS – Združenja za informatiko in telekomunikacije Nenad Šutanovac. Izpostavil je pobudo združenja za informatiko in telekomunikacije »Umetna inteligenca za Slovenijo (ai4si)«, ki je letos izdala »Vodič uvajanja umetne inteligence v mala in srednja podjetja«. »Na odličnih temeljih lahko gradimo svoje ambicije – zato smo na združenju vzpostavili slogan "Slovenija - Premier Hub for Data and AI Innovation", ki smo ga že uporabili pri skupinski udeležbi na svetovnem sejmu s področja informatike Gitex v Dubaju pretekli mesec,« je še dodal.

Na okrogli mizi so govorci razpravljali o tem, kako izkoristiti moč podatkov in umetne inteligence za ustvarjanje poslovne vrednosti.

 

Marta Kelvišar, Adria Dom, je kot pozitivno ocenila, da znajo »razbrati, kaj okolje od nas pričakuje in smo prvi, ki ustvarjamo spremembe.« Je pa precej izzivov in omejitev, med temi je izpostavila vedno nove davčne obremenitve. Že dve leti pogreša tudi razpise za razvoj. Pričakuje, da bi bila Slovenija razvojno orientirana, pri čemer je treba začeti pri ljudeh. Ti morajo razumete, da »digitalizacija ne jemlje, temveč daje.« Država pa je tista, ki mora kreirati takšno okolje, da bo podjetjem pomagala, da bodo konkurenčni pri prodoru na tuje trge. Če bo strategija za podporo digitalizacije Slovenije, v okviru katere bo država namenila 15,6 mio evrov, digitalizacijo razumemo popolnoma napačno, je še dodala. Tudi od države pričakuje, da bo digitalizirala svoje procese. Premalo je povezave med vizijo, strategijo in akcijo.

 

Za Siemens Slovenijo po besedah Medeje Lončar, so »podatki zlato« in se s Siemens Slovenija z njimi strateško ukvarja. Nagovarjajo tako interne procese kot tudi to, kako spremeniti modele. V Sloveniji po njenem mnenju manjka ambiciozna vizija, kaj želimo, čemur bi morali slediti tudi politiki. Meni, da si je smiselno pomagati z umetno inteligenco. »Imamo premalo ljudi, a tisti bodo morali biti vedno boljši.« Zato se je zavzela za nadgradnjo kompetenc.

 

»Ni tako dobro, da smo svetovni prvaki v streljanju v lastna kolena. Če bi to lahko presegli, da si polen ne ne bi metali predse, bi bilo veliko lažje,« meni dr. Marko Grobelnik, IJS. Kot problem je izpostavil, da ni računalništva in informatike v šolah po eni ter da poslovno okolje ni prijazno do uvoza tujih strokovnjakov. Chat GPT je bo prepričanju dr. Grobelnika šele začetke, saj bo že čez 1 leto drug tip umetne inteligence na vrhu. Šlo bo v standardno infrastrukturno uporabo. Zato je jasno, da se bo umetna inteligenca uporabljala tudi v izobraževanju.

 

Izr. prof. dr. Dan Podjed, ZRC SAZU, je kot prispodobo uporabil panterja iz Rilkejeve pesem Panter in se vprašal, če smo »že sedaj panter in smo zaprti na strežnikih, kot za Google, Amazon … in kaj, če je panter naš digitalni dvojček«. Obstoječi poslovni model je označil kot »sužnjelastniški«, kjer si »sami kupujemo krampe, s katerimi kopljemo zlato rudo - podatke, nato plačamo za njihovo hrambo mesečno naročnino, zatem pa plačamo, da svoje podatke dobimo nazaj.« Zagovarja uporabo orodij, kot so Chat GPT, vendar se moramo naučiti ga smiselno uporabiti. Čim bolj se moramo pripraviti na nepredvidljive situacije, tudi zaradi umetne inteligence, da nas te ne bodo presenetile.

 

Tudi dr. Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka na Ministrstvu za digitalno preobrazbo, je izpostavila pomen sodelovanja vseh deležnikov v ekosistemu. Po njenem mnenju se deležniki pogosto premalo slišijo, postaviti je treba prioritete, tem pa nameniti tudi zadostna finančna sredstva.   

 

Državni sekretar na MGTŠ Matevž Frangež je opozoril, da razmerje moči med ameriškim, evropskim in kitajskim gospodarstvom. V Evropi smo na poti, da bomo spet bolj varčevali, namesto da bi več vlagali v razvoj, s čimer ne bomo ohranjali dinamike in nadoknadili razkoraka do ZDA, od koder prihajajo tudi velikani, ki razpolagajo z našimi podatki.

Nagrada GoDigital za najboljši digitalni projekt leta 

 

Nagrado GoDigital za najboljši digitalni projekt leta je prejelo podjetje MEDIUS d.o.o. za projekt Frodo AI - Implementacija programske rešitve za detekcijo zavarovalniških prevar s pomočjo strojnega učenja. 

 

Obrazložitev: Projekt je komisijo prepričal zaradi učinkovite ter varne uporabe podatkov ter različnih modulov. Rešitev Frodo AI naslavlja enega od največjih izzivov v zavarovalništvu in sicer ločiti pristne prijave škod od zlonamernih ter je bil razvit za Slovensko zavarovalno združenje. Zavarovalnice vsako leto zaradi preskusov prevar utrpijo visoke stroške, preprečevanje teh poskusov pa je velik izziv. Frodo AI s pomočjo umetne inteligence poskuša zaznati prevare in preprečiti njihovo realizacijo. Glavna naloga rešitve pa je podpora pri odločanju, saj na podlagi zbranih podatkov preiskovalcem ponudi dodatne vpoglede v prej skrite podrobnosti. S pomočjo umetne inteligence se lahko pregledovanje primerov pospeši, saj razvrščanje opravi umetna inteligenca, človek pa na podlagi podane ocene hitreje določi ali gre za poskus prevare ali ne. Rezultati kažejo, da je vsak četrti pregledan škodni spis bil tudi potrjen za prevaro, kar je izjemen dosežek tega projekta.

 

Podeljeni sta bili tudi dve posebni priznanji, in sicer posebno priznanje GoDigital za inovativnost na trgu telekomunikacij, ki ga je prejelo podjetje A1 Slovenija d.d. za projekt re:do ter posebno priznanje GoDigital za naslavljanje problema starajoče se družbe, ki ga je prejelo podjetje Telekom Slovenije d.d. za projekt z naslovom: E-oskrba na domu.

 

VIR: GZS