Predstavniki celotnega evropskega avdiovizualnega, filmskega in kinematografskega sektorja, med njimi tudi AIPA, so poslance Evropskega parlamenta pozvali, naj 13. decembra na seji glasujejo v korist evropske kulture in kreativnosti ter jezikovne raznolikosti in zavrnejo pobudo za vključitev avdiovizualnih storitev v prihodnje predpise EU o geografskem blokiranju.
Datum objave: 11.12.2023
Predstavniki celotnega evropskega avdiovizualnega, filmskega in kinematografskega sektorja, med njimi tudi AIPA, so poslance Evropskega parlamenta pozvali, naj 13. decembra na seji glasujejo v korist evropske kulture in kreativnosti ter jezikovne raznolikosti in zavrnejo pobudo za vključitev avdiovizualnih storitev v prihodnje predpise EU o geografskem blokiranju. Na seji bodo evropski poslanci obravnavali poročilo o izvajanju uredbe o geografskem blokiranju na enotnem digitalnem trgu: "Gre za škodljivo pobudo, ki bi resno ogrozila ustvarjalnost evropskega avdiovizualnega sektorja in evropskega filma. Poleg tega pa bi bila s tem korakom storjena tudi ogromna gospodarska škoda," so prepričani predstavniki evropske kreativne industrije.
Odprava teritorialne ekskluzivnosti licenciranja del bi prizadela distribucijo del in možnost izbire
Kot v odprtem pismu poudarja več kot 600 evropskih kolektivnih organizacij iz držav članic EU (tudi AIPA) in krovnih organizacij evropskih kulturnikov in kreativcev, bi morebitno sprejetje spornih določil drastično zmanjšalo distribucijo in kroženje del po uniji. To bi lahko privedlo do zmanjšanja izbire in dostopa do vsebin ter posledično do zvišanja naročnin oz. cen avdiovizualnih storitev. Vse to bi seveda negativno vplivalo na blaginjo potrošnikov.
Ogrožena bi bila evropska kulturna raznolikost
“Evropejci imajo po podatkih Evropskega avdiovizualnega observatorija v povprečju dostop do več kot 8500 evropskih filmov na spletu, od katerih je 82 odstotkov ustvarjenih v drugih evropskih državah. Število del raste iz dneva v dan, kar si lahko štejemo za pomemben dosežek, ki govori o evropski kulturni raznolikosti. Ta dostop bi se z morebitno odpravo teritorialne ekskluzivnosti močno skrčil," poudarjajo predstavniki evropskega kulturnega in kreativnega sektorja, poziv pa smo podprli tudi v AIPA.
Negativni gospodarski učinki bi se merili v milijardah evrov
Študija finančno-svetovalne družbe Oxera kaže, da bi erozija teritorialne ekskluzivnosti imela tudi velik negativen gospodarski vpliv na industrijo in potrošnike. Evropski potrošniki in evropska avdiovizualna industrija bi namreč takoj izgubili 9,3 milijarde evrov, na srednji rok pa bi ta znesek na letni ravni znašal do 4,5 milijarde evrov. Med drugimi bi bili močno prizadeti tudi ljubitelji športa, saj bi po oceni analitskega podjetja Oliver & Ohlbaum moralo več kot 100 milijonov Evropejcev, če bi odpravili teritorialno ekskluzivnost, plačati več za spremljanje športnih prenosov.
Na potezi so odločevalci, ki se morajo zavedati svojih dejanj
"To zagotovo ne more biti cilj EU," poudarjajo pobudniki pisma, zato evropske odločevalce pozivajo, da glasujejo za določila, ki bodo zagotovila nadaljnjo izključitev avdiovizualnih storitev iz uredbe EU o geografskem blokiranju. "Celoten avdiovizualni, filmski in kinematografski sektor v Evropi računa na vas, da s svojim glasovanjem ne boste evropskim državljanom zmanjšali dostopa do vsebin in ogrozili 640 milijard evrov vredne evropske industrije, katere okostje so mala in srednje velika podjetja," še poudarjajo pobudniki.
AIPA se zavzema za ustvarjalnost in obstoječi model
AIPA podpira napore vseh, ki želijo omogočiti, da bi evropska avdiovizualna industrija, s tem tudi slovenska, še bolje in več ustvarjala. "Vsakršno ustvarjanje negotovosti glede vzdržnosti financiranja razvoja in ustvarjanja vsebin je slabo, saj onemogoča uveljavljanje stabilnih poslovnih modelov in komercialno svobodo pri licenciranju. To ne prinaša le škode evropski kulturni raznolikosti, temveč tudi onemogoča rast panoge, na koncu pa tudi možnost izbire evropskih potrošnikov," poudarja direktor AIPA Gregor Štibernik.
Ob tem je poudaril, da bi odprava teritorialne eksluzivnosti, če bi do nje prišlo, zagotovo oslabila pravice avdiovizualnih ustvarjalcev, saj bi lahko na trgu prišlo do vrzeli, ki bi jih lahko nekateri ponudniki izkoristili in porušili uveljavljen sistem. "Tu gre predvsem za to, da bi lahko v sedanjem času hitre digitalizacije in selitve dogajanja ne splet določeni, nepošteni, ponudniki izigravali sistem, npr. z nakupom ene licence v eni državi članici EU bi dobili možnost predvajanja v ostalih državah EU brezplačno, ipd. To pa seveda negativno vpliva na pravice ustvarjalcev, še toliko bolj v Sloveniji, ki je jezikovno omejen prostor," še poudarja Štibernik.
VIR: AIPA
