Računovodski izkazi kažejo, da je finančni rezultat Banke Slovenije v lanskem letu ob zmanjšanju rezervacij za splošna tveganja izkazoval presežek prihodkov nad odhodki v višini 1,75 milijonov evrov.
Računovodski izkazi kažejo, da je finančni rezultat Banke Slovenije v lanskem letu ob zmanjšanju rezervacij za splošna tveganja izkazoval presežek prihodkov nad odhodki v višini 1,75 milijonov evrov. V skladu z Zakonom o Banki Slovenije se 25-odstotni delež presežka (437.293,79 evrov) nameni v proračun Republike Slovenije, preostanek (1,3 milijona evrov) pa se prenese v splošne rezerve Banke Slovenije.
Ob močni krepitvi inflacije smo se centralne banke lansko leto odločile za normalizacijo denarne politike. Potem ko je bila inflacija v evrskem območju pred izbruhom pandemije Covid-19 vrsto let pretežno pod ciljnima dvema odstotkoma, se je sredi leta 2021 začela hitro poviševati in še vedno vztraja na povišanih nivojih. Čeprav je izvajanje ekspanzivne politike v letih, ko je prevladovala zdravstvena kriza, imelo ključni prispevek k omilitvi negativnega vpliva pandemije Covid-19 na ekonomijo in finančni sistem, je obrat v zaostritev denarne politike, ki je sledil, negativno vplival na finančni rezultat centralnih bank znotraj Evrosistema in tudi širše.
Dvig ključnih obrestnih mer namreč na eni strani pomeni, da na del svojih obveznosti, kot so vloge države in bank, centralne banke plačujemo vse višje obrestne mere, medtem ko se večji del naših sredstev, kot so obveznice javnega in privatnega sektorja, kupljene v času zdravstvene krize, obrestuje po bistveno nižjih obrestnih merah.
V Banki Slovenije smo se na takšne razmere pripravili že v preteklih letih. Tako smo vsako leto od leta 2007 del dobička prerazporedili v rezerve oziroma t. i. kapitalske blažilnike. Del teh blažilnikov v višini 138,5 mio EUR smo letos porabili za pokrivanje izgub iz negativnih učinkov prevrednotenja vrednostnih papirjev, ki izhajajo iz povišanja zahtevanih donosov v letu 2022. Prav z zakonom določena popolna finančna neodvisnost z vidika sposobnosti oblikovanja zadostnih finančnih blažilcev torej omogoča centralni banki tudi v obdobjih, ki so z vidika finančnega rezultata manj ugodna, opravljanje njenih nalog.
Ob tem ponovno pojasnjujemo, da je osnovni cilj Evropske centralne banke in tudi Banke Slovenije ohranjanje stabilne rasti cen, pri čemer je dobiček/izguba stranski učinek teh prizadevanj. Enako velja tudi za nacionalne centralne banke. Kako nastaneta dobiček ali morebitna izguba oziroma iz katerih virov centralne banke ustvarjamo prihodke, je pojasnjeno na naslednji povezavi.
VIR: BS
