Datum objave: 23.10.2023

Stališča oz. napovedana dopolnila med drugim poudarjajo pozitivno zavezanost parlamenta k ohranjanju obveznosti držav članic v korist ustvarjanja, pri čemer upoštevajo skrbi, ki jih imajo evropski kulturni in avdiovizualni ustvarjalci. Če bi obveljal "stari" predlog 20. člena akta, bi lahko prišlo do vključevanja kulturnih politik v notranje tržne predpise EU, kar pomeni, da bi se nacionalne kulturne politike vključile v okvir notranjega trga unije. To pa bi lahko privedlo do prekinitve ključnih politik, ki jih izvajajo države članice za podporo ustvarjanju filmov, serij, televizijskih programov in drugih lokalnih kulturnih ekosistemov, poudarjajo organizacije.

Evropski parlament se je  pred dnevi na zasedanju zavezal, da bo prepovedal vse oblike vmešavanja v uredniške odločitve medijskih hiš in preprečil zunanje pritiske na medije. Prav tako pa bodo sprejeli zakonodajo, ki bo vse medije, tudi mikro podjetja, zakonsko zavezal k objavljanju podatkov o lastniški strukturi in o sredstvih, ki jih prejmejo v okviru državnega oglaševanj oz. državnih finančnih pomoči. To bo veljalo tudi za prejeta sredstva iz tretjih držav.

Združenja so pozdravila odločitev parlamenta glede sprememb akta. Te sledijo predlogu 73 evropskih avdiovizualnih in kulturnih organizacij, ki so junija v skupnem pismu Evropski komisiji, Svetu EU in Evropskem parlamentu izrazile zaskrbljenost glede 20. člena akta (Več o tem). Podpisniki so zato zdaj zadovoljni s predlogom Evropskega parlamenta, da bo 20. člen omejen le na ukrepe, ki bi lahko vplivali na medijsko pluralnost in uredniško neodvisnost ponudnikov medijskih storitev, določbe pa ne bo možno uporabiti proti nacionalnim ukrepom financiranja avdiovizualnih del, ki jih predvideva direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah iz leta 2013.

Ta direktiva je po ocenah krovnih organizacij osnova evropske medijske zakonodaje, ki spodbuja evropsko ustvarjanje, produkcijo in distribucijo. Evropski zakon o svobodi medijev je nujen za zaščito medijske svobode, neodvisnosti in pluralnosti ter novinarjev, vendar pa je ključno, da se tako obstoječa kot nova zakonodaja dopolnjujeta, ne smeta pa imeti medsebojnih negativnih vplivov. Izboljšano besedilo Evropskega parlamenta krepi to dopolnjevanje, poudarjajo v krovnih organizacijah. Ob tem so izrazili upanje, da se najnovejša stališča Evropskega parlamenta, ki jih podpira tudi Svet EU, v tristranskih pogajanjih z Evropsko komisijo ne bodo spremenila.

V AIPA podpiramo napore vseh, ki želijo omogočiti nadaljnjo ustvarjanje evropskih, s tem pa tudi slovenskih avdiovizualnih ustvarjalcev. Jasna pravila igre in nadaljnje spodbujanje kulturno-kreativnih industrij s strani EU in držav članic so ključni, da bo Evropa ohranila svojo veliko konkurenčno prednost, in sicer kulturno raznolikost.

Ob tem je direktor AIPA Gregor Štibernik poudaril,  da je to v primeru Slovenije toliko bolj pomembno, saj gre za jezikovno omejen prostor, zato bi kakršnokoli omejevanje sredstev, ki so namenjena za razvoj slovenskih avdiovizualnih del, privedlo do siromašenja slovenskega jezika in identitete.

Zvišanje sredstev pa bi, nasprotno, zagotovo pripeljalo do nadaljnjega razvoja in krepitve industrije, ki je pomemben del slovenskega gospodarstva. To kaže tudi najnovejši Strateški načrt za razvoj slovenske avdiovizualne industrije do leta 2030 (Več o tem).

VIR: Aipa