Pred ogrevalno sezono 2023/24 so evropska skladišča plina že skoraj v celoti polna, saj je njihova zapolnjenost 1. novembra presegla 99 odstotkov.

Datum objave:
3. november 2023

Avtor:
Brane Janjič

Avtor fotografij:
Freepik
Pred ogrevalno sezono 2023/24 so evropska skladišča plina že skoraj v celoti polna, saj je njihova zapolnjenost 1. novembra presegla 99 odstotkov.

Omenjena novica vzbuja optimistične napovedi glede energetske oskrbe v prihajajoči zimi, saj naj bi napolnjenost evropskih skladišč plina ugodno vplivala na evropski plinski trg in zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom, ki vpliva tudi na dogajanja na področju drugih ključnih energentov. V pregledu dogajanj na veleprodajnem trgu z zemeljskim plinom in električno energijo v prvi polovici leta 2023 Agencija za energijo navaja, da je bila zasedenost evropskih skladišč plina sicer v celotnem obdobju prve polovice letošnjega leta v primerjavi z letom 2022 višja. Najnižja stopnja zasedenosti skladišč plina je bila v prvi polovici leta zabeležena 7. aprila, ko je znašala  »le« 55,47 odstotka skladiščnih zmogljivosti. Na drugi strani je bila zasedenost plinskih skladišč v prvem polletju 2023 najvišja ob začetku koledarskega leta, so se pa skladišča nato po aprilskem upadu spet uspešno polnila, tako da so bila ob koncu prvega polletja plinska skladišča v Evropi že 77,28-odstotno zasedena. Relativno visoka raven zasedenosti skladišč je bila posledica zmanjšanja odjema zemeljskega plina v Evropi in povečanega uvoza utekočinjenega zemeljskega plina, s katerim se je nadomeščala zmanjšana dobava ruskega zemeljskega plina. Letošnje precej višje ravni zasedenosti skladišč plina v primerjavi z letom prej pa so bila deloma tudi posledica uredbe EU, ki državam članicam narekuje, da morajo biti skladišča plina pred začetkom ogrevalne sezone 2023/24 najmanj 90-odstotno zapolnjena. Ta prag je bil sicer dosežen že 16. avgusta oziroma približno dva meseca in pol pred predpisanim rokom. 

Kot rečeno, je bila zapolnjenost evropskih skladišča plina pred nekaj dnevi že skoraj 100-odstotna, kar bi lahko ob ugodnem razpletu drugih dejavnikov – ugodnih vremenskih razmer, zmanjševanju povpraševanja na evropski in globalni ravni, varčevalnih ukrepih ter nadaljnjega uspešnega nadomeščanja uvoznih virov plina, dodatno pozitivno vplivalo na zmanjšanje pritiska na veleprodajne cene zemeljskega plina.

VIR: Naš Stik