Evropska komisija je v decembru objavila oceno osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) držav članic EU ter podala priporočila, da bi državam članicam pomagala povečati njihove ambicije v skladu z dogovorjenimi cilji EU za leto 2030.
Datum objave:
3. januar 2024
Avtor:
Polona Bahun
Avtor fotografij:
Pixabay
Evropska komisija je v decembru objavila oceno osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) držav članic EU ter podala priporočila, da bi državam članicam pomagala povečati njihove ambicije v skladu z dogovorjenimi cilji EU za leto 2030.
Evropska komisija je države članice pozvala, da okrepijo svoja prizadevanja za zmanjšanje emisij in pripravijo jasnejše načrte o tem, kako se nameravajo prilagoditi podnebnim spremembam. Prav tako jih je pozvala, da se bolje pripravijo na obsežnejšo uporabo OVE in okrepijo ukrepe za energijsko učinkovitost. Potrebni so tudi dodatni ukrepi za krepitev vloge potrošnikov, izboljšanje energetske varnosti in podporo evropskim podjetjem pri krepitvi njihove konkurenčnosti. Potrebna bodo večja prizadevanja za zagotovitev dostopa do razpoložljivih virov financiranja in spodbujanje ključnih naložb, ki so potrebne za konkurenčnost evropske industrije.
Poglobljena analiza Komisije temelji na 21 NEPN, ki so bili predloženi dovolj zgodaj, in je dopolnjena z drugimi razpoložljivimi podatki. Tri države članice so svoj načrt predložile prepozno, da bi bilo mogoče izdelati oceno za posamezno državo do decembra, tri pa svojega načrta še vedno niso predložile.
V NEPN je določena časovnica za vsako državo članico, da bi skupaj dosegle pravno zavezujoči cilj EU, to je zmanjšanje emisij do leta 2030 za 55 odstotkov, ter njene cilje na področju energije in podnebja. Oceno na ravni EU spremlja sklop priporočil in individualnih ocen za vsako od 21 držav članic, ki so predložile nacionalni energetski in podnebni načrt.
Poglobljena analiza Komisije temelji na 21 NEPN, ki so bili predloženi dovolj zgodaj, in je dopolnjena z drugimi razpoložljivimi podatki. Tri države članice so svoj načrt predložile prepozno, da bi bilo mogoče izdelati oceno za posamezno državo do decembra, tri pa svojega načrta še vedno niso predložile.
V NEPN je določena časovnica za vsako državo članico, da bi skupaj dosegle pravno zavezujoči cilj EU, to je zmanjšanje emisij do leta 2030 za 55 odstotkov, ter njene cilje na področju energije in podnebja. Oceno na ravni EU spremlja sklop priporočil in individualnih ocen za vsako od 21 držav članic, ki so predložile nacionalni energetski in podnebni načrt.
Potrebna so dodatna prizadevanja držav članic
Evropska komisija ugotavlja, da osnutki NEPN na tej stopnji še ne zadostujejo za zmanjšanje emisij do leta 2030 za vsaj 55 odstotkov, saj bi s sedanjimi ukrepi dosegli zmanjšanje za 51 odstotkov.
Po oceni Evropske komisije so potrebna dodatna prizadevanja za zapolnitev vrzeli, ki znaša 6,2 odstotne točke, v sektorjih, vključenih v porazdelitev prizadevanj, do cilja 40 odstotkov. Obstaja vrzel v višini 40 do 50 milijonov ton ekvivalenta CO2 glede na cilj –310 milijonov ton ekvivalenta CO2 na podlagi uredbe LULUCF, kar kaže, da je nujno treba povečati ponor ogljika. Ocena kaže, da bi pri energiji iz OVE sedanji osnutki do leta 2030 pomenili 38,6 do 39,3 odstotka OVE v mešanici energetskih virov, cilj pa je 42,5 odstotka. Poročilo ugotavlja, da bi, kar zadeva energijsko učinkovitost, po sedanjih osnutkih dosegli izboljšanje energijske učinkovitosti za 5,8 odstotka, cilj pa je 11,7 odstotka.
Evropska komisija poudarja tudi pomen in nujnost postopne odprave rabe fosilnih goriv, zlasti trdnih fosilnih goriv, pri proizvodnji energije. Poleg tega ugotavlja, da so nadaljnje subvencije za fosilna goriva v vseh državah članicah, tudi v prometu, dodatna ovira za pot EU k podnebni nevtralnosti. Subvencije, ki ne odpravljajo energijske revščine ali ne omogočajo pravičnega prehoda, je treba čim prej postopno odpraviti ter jih namesto tega usmeriti v inovacije in podporo ranljivim skupinam pri prehodu.
Evropska komisija tudi spodbuja države članice, da v svojih končnih NEPN več pozornosti namenijo energetski varnosti, in poudarja, da je treba nujno izboljšati konkurenčnost evropskih vrednostnih verig čiste energije. Končni NEPN bi morali podjetjem in vlagateljem zagotoviti jasnost in predvidljivost ter omogočiti lažje načrtovanje uporabe javnih sredstev. Zato Evropska komisija državam članicam priporoča, da bolje načrtujejo diverzifikacijo svoje oskrbe z energijo na konkurenčen način. Boljše predvidevanje potrebnih strukturnih sprememb v energetskem sistemu bo potrošnikom omogočilo, da bodo lahko izkoristili stroškovno učinkovit in prožen energetski trg. Več pozornosti bi bilo treba nameniti tudi preusposabljanju in strokovnemu izpopolnjevanju, učinkom na zaposlovanje, socialnim učinkom ter ukrepom za zagotovitev pravičnega in vključujočega zelenega prehoda, pri katerem nihče ne bo zapostavljen.
Poleg tega so potrebni pomembni nadaljnji ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam in povečanje odpornosti, tudi v energetskem sistemu. V končnih NEPN morajo biti v zadostni meri obravnavani vplivi, povezani s podnebjem. Komisija je podala dodatna priporočila na podlagi evropskih podnebnih pravil o usklajenosti ukrepov držav članic s ciljem podnebne nevtralnosti EU in z zagotavljanjem napredka pri prilagajanju podnebnim spremembam.
Po oceni Evropske komisije so potrebna dodatna prizadevanja za zapolnitev vrzeli, ki znaša 6,2 odstotne točke, v sektorjih, vključenih v porazdelitev prizadevanj, do cilja 40 odstotkov. Obstaja vrzel v višini 40 do 50 milijonov ton ekvivalenta CO2 glede na cilj –310 milijonov ton ekvivalenta CO2 na podlagi uredbe LULUCF, kar kaže, da je nujno treba povečati ponor ogljika. Ocena kaže, da bi pri energiji iz OVE sedanji osnutki do leta 2030 pomenili 38,6 do 39,3 odstotka OVE v mešanici energetskih virov, cilj pa je 42,5 odstotka. Poročilo ugotavlja, da bi, kar zadeva energijsko učinkovitost, po sedanjih osnutkih dosegli izboljšanje energijske učinkovitosti za 5,8 odstotka, cilj pa je 11,7 odstotka.
Evropska komisija poudarja tudi pomen in nujnost postopne odprave rabe fosilnih goriv, zlasti trdnih fosilnih goriv, pri proizvodnji energije. Poleg tega ugotavlja, da so nadaljnje subvencije za fosilna goriva v vseh državah članicah, tudi v prometu, dodatna ovira za pot EU k podnebni nevtralnosti. Subvencije, ki ne odpravljajo energijske revščine ali ne omogočajo pravičnega prehoda, je treba čim prej postopno odpraviti ter jih namesto tega usmeriti v inovacije in podporo ranljivim skupinam pri prehodu.
Evropska komisija tudi spodbuja države članice, da v svojih končnih NEPN več pozornosti namenijo energetski varnosti, in poudarja, da je treba nujno izboljšati konkurenčnost evropskih vrednostnih verig čiste energije. Končni NEPN bi morali podjetjem in vlagateljem zagotoviti jasnost in predvidljivost ter omogočiti lažje načrtovanje uporabe javnih sredstev. Zato Evropska komisija državam članicam priporoča, da bolje načrtujejo diverzifikacijo svoje oskrbe z energijo na konkurenčen način. Boljše predvidevanje potrebnih strukturnih sprememb v energetskem sistemu bo potrošnikom omogočilo, da bodo lahko izkoristili stroškovno učinkovit in prožen energetski trg. Več pozornosti bi bilo treba nameniti tudi preusposabljanju in strokovnemu izpopolnjevanju, učinkom na zaposlovanje, socialnim učinkom ter ukrepom za zagotovitev pravičnega in vključujočega zelenega prehoda, pri katerem nihče ne bo zapostavljen.
Poleg tega so potrebni pomembni nadaljnji ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam in povečanje odpornosti, tudi v energetskem sistemu. V končnih NEPN morajo biti v zadostni meri obravnavani vplivi, povezani s podnebjem. Komisija je podala dodatna priporočila na podlagi evropskih podnebnih pravil o usklajenosti ukrepov držav članic s ciljem podnebne nevtralnosti EU in z zagotavljanjem napredka pri prilagajanju podnebnim spremembam.
Plusi in minusi tudi za slovenski osnutek posodobljenega NEPN
Oceni osnutkov NEPN na ravni EU je priloženih 21 priporočil za posamezne države in individualnih ocen o uskladitvi z energetskimi in podnebnimi cilji, ciljem podnebne nevtralnosti in cilji prilagajanja podnebnim spremembam za vsako državo članico, ki je pravočasno predložila osnutek NEPN.
Glede slovenskega osnutka prenovljenega NEPN Evropska komisija ocenjuje, da posodobljeni osnutek na področju OVE vključuje nekaj posebnih ciljev za OVE, in sicer delež porabe obnovljive energije v industriji in cilj za delež obnovljive energije v stavbah. Kar zadeva energetsko revščino, slovenski osnutek posodobljenega NEPN vključuje oceno položaja trenutno prizadetih gospodinjstev in poseben merljiv cilj zmanjšanja energetske revščine. Pri sodelovanju javnosti je Slovenija zagotovila vključujoč razvojni proces za osnutek posodobljenega NEPN v razumnem roku ter široko sodelovanje lokalnih skupnosti in civilne družbe pri pripravi NEPN. Prav tako s tem v zvezi Slovenija zagotavlja jasen pregled nad posvetovalnim procesom. Glede mednarodnih obveznosti iz Pariškega sporazuma je Slovenija na dobri poti, da izpolni svoje zaveze o postopni opustitvi fosilnih goriv (2033) in navaja leto (2030), ko bo odpravila subvencije za fosilna goriva.
Na drugi strani Evropska komisija kot pomanjkljivost ugotavlja, da na področju stavb osnutek posodobljenega NEPN ne vsebuje informacij o posodobljenih indikativnih ciljih za leta 2030, 2040 in 2050, povezanih z dolgoročno prenovo strategijo prenove stavb, kot so cilji prenove stavb, prihranki energije ali zmanjšanje emisij CO2. Glede energetske varnosti Evropska komisija ocenjuje, da v osnutku posodobljenega NEPN manjkajo podrobnosti o ciljih in ukrepi za krepitev zanesljivosti oskrbe z energijo. Medtem, ko slovenski osnutek posodobljenega NEPN postavlja visoke cilje na področju notranjega energetskega trga glede elektroenergetskih povezav, integracijo trga in cilji za spodbujanje prilagodljivosti storitev in sistemov za shranjevanje, ti novi cilji niso podprti s kakršnimi koli politikami in ukrepi. Kar zadeva konkurenčnost, slovenski osnutek posodobljenega NEPN ne vsebuje podrobnih informacij o potrebnih investicijah za proizvodnjo ključnih komponent in opreme za nizkoogljične tehnologije in prav tako ne vključuje, kako bo Slovenija zagotovila odpornost svojih dobavnih verig za dosego podnebnih in energetskih ciljev. Posodobljeni osnutek NEPN opredeljuje digitalizacijo energetskega sistema kot cilja, vendar brez navedbe dodatnih podrobnosti glede tega. Poleg tega Evropska komisija ocenjuje, da pri prilagajanju podnebnim spremembam slovenski osnutek posodobljenega NEPN ne upošteva ustreznih podnebnih ranljivosti in tveganj, kar lahko ogrozi doseganje energetskih in podnebnih ciljev glede ublažitve posledic podnebnih sprememb. Politike prilagajanja in ukrepi za obravnavanje teh tveganj in ranljivosti niso ustrezno opisani, je Evropska komisija še navedla pri oceni slovenskega osnutka posodobljenega NEPN.
Glede slovenskega osnutka prenovljenega NEPN Evropska komisija ocenjuje, da posodobljeni osnutek na področju OVE vključuje nekaj posebnih ciljev za OVE, in sicer delež porabe obnovljive energije v industriji in cilj za delež obnovljive energije v stavbah. Kar zadeva energetsko revščino, slovenski osnutek posodobljenega NEPN vključuje oceno položaja trenutno prizadetih gospodinjstev in poseben merljiv cilj zmanjšanja energetske revščine. Pri sodelovanju javnosti je Slovenija zagotovila vključujoč razvojni proces za osnutek posodobljenega NEPN v razumnem roku ter široko sodelovanje lokalnih skupnosti in civilne družbe pri pripravi NEPN. Prav tako s tem v zvezi Slovenija zagotavlja jasen pregled nad posvetovalnim procesom. Glede mednarodnih obveznosti iz Pariškega sporazuma je Slovenija na dobri poti, da izpolni svoje zaveze o postopni opustitvi fosilnih goriv (2033) in navaja leto (2030), ko bo odpravila subvencije za fosilna goriva.
Na drugi strani Evropska komisija kot pomanjkljivost ugotavlja, da na področju stavb osnutek posodobljenega NEPN ne vsebuje informacij o posodobljenih indikativnih ciljih za leta 2030, 2040 in 2050, povezanih z dolgoročno prenovo strategijo prenove stavb, kot so cilji prenove stavb, prihranki energije ali zmanjšanje emisij CO2. Glede energetske varnosti Evropska komisija ocenjuje, da v osnutku posodobljenega NEPN manjkajo podrobnosti o ciljih in ukrepi za krepitev zanesljivosti oskrbe z energijo. Medtem, ko slovenski osnutek posodobljenega NEPN postavlja visoke cilje na področju notranjega energetskega trga glede elektroenergetskih povezav, integracijo trga in cilji za spodbujanje prilagodljivosti storitev in sistemov za shranjevanje, ti novi cilji niso podprti s kakršnimi koli politikami in ukrepi. Kar zadeva konkurenčnost, slovenski osnutek posodobljenega NEPN ne vsebuje podrobnih informacij o potrebnih investicijah za proizvodnjo ključnih komponent in opreme za nizkoogljične tehnologije in prav tako ne vključuje, kako bo Slovenija zagotovila odpornost svojih dobavnih verig za dosego podnebnih in energetskih ciljev. Posodobljeni osnutek NEPN opredeljuje digitalizacijo energetskega sistema kot cilja, vendar brez navedbe dodatnih podrobnosti glede tega. Poleg tega Evropska komisija ocenjuje, da pri prilagajanju podnebnim spremembam slovenski osnutek posodobljenega NEPN ne upošteva ustreznih podnebnih ranljivosti in tveganj, kar lahko ogrozi doseganje energetskih in podnebnih ciljev glede ublažitve posledic podnebnih sprememb. Politike prilagajanja in ukrepi za obravnavanje teh tveganj in ranljivosti niso ustrezno opisani, je Evropska komisija še navedla pri oceni slovenskega osnutka posodobljenega NEPN.
V nadaljevanju morajo vse države članice EU svoje končne posodobljene NEPN predložiti do 30. junija 2024, pri čemer morajo upoštevati priporočila Evropske komisije in individualne ocene. To bi moralo zagotoviti, da bodo končne različice NEPN ambiciozne, dovolj podrobne in zanesljive ter da bodo dajale trdno podlago za hitrejše izvajanje v prihodnjih letih
