Včeraj se je v Volčah pri Tolminu zaključila dvodnevna skupna vaja vseh petih elektrodistribucijskih podjetij v postavitvi havarijskih stebrov. Namen skupne vaje je bila osvežitev znanja projektantov in montažnih skupin pri njihovem postavljanju in dobra pripravljenost na hiter odziv v izrednih razmerah žledoloma.
Avtor:
Polona Bahun
Avtor fotografij:
Katarina Prelesnik
Včeraj se je v Volčah pri Tolminu zaključila dvodnevna skupna vaja vseh petih elektrodistribucijskih podjetij v postavitvi havarijskih stebrov. Namen skupne vaje je bila osvežitev znanja projektantov in montažnih skupin pri njihovem postavljanju in dobra pripravljenost na hiter odziv v izrednih razmerah žledoloma.
Klimatske spremembe namreč pomembno vplivajo na vse pogostejše pojavljanje naravnih nesreč, zato je za zagotovitev zanesljive in kakovostne oskrbe odjemalcev električne energije znanje pri postavitvi tovrstnih stebrov še toliko bolj pomembno. Vaja je bila dvodnevna, pri čemer so havarijske stebre montažerji prvi dan postavljali s pomočjo dvigala, drugi dan pa še ročno.
Gre za montažne stebre iz aluminija, ki so zložljivi in se hitro sestavijo. So prilagodljivi različnim terenom in posledično lahko ob večjih nesrečah hitro zagotovijo preskrbo z električno energijo.
Vsakih nekaj let se pojavi dogodek, ki ima velik vpliv na distribucijsko elektroenergetsko distribucijsko omrežje in s tem na zanesljivo oskrbo odjemalcev z električno energijo celotne Slovenije. Eden takšnih je bil žledolom leta 2014, ko je bilo porušenih kar nekaj daljnovodnih stebrov, ponekod tudi celotni odseki srednje- in nizkonapetostnega omrežja, zaradi česar je bila prekinjena dobava električne energije več tisoč odjemalcem na celotnem območju Slovenije. Največ škode je bilo na območju Elektra Ljubljana, zato so njihovi zaposleni prevzeli mentorstvo in predali znanje ter izkušnje kolegom iz ostalih distribucijskih podjetij.
Zaradi zagotovitve čimprejšnje oskrbe odjemalcev z električno energijo, je bilo treba čim prej zagotoviti vzpostavitev poškodovanih daljnovodnih stebrov. Za hitro vzpostavitev se je intenzivneje začel uporabljati sistem montažnih stebrov, tako imenovanih havarijskih stebrov.
Ob pojavu žledoloma leta 2014 so se ti izkazali kot univerzalna celovita rešitev za zagotovitev čimprejšnje oskrbe odjemalcev z električno energijo s pomočjo vzpostavitve začasnega daljnovodnega stebra do izgradnje novega. Zato so se distribucijska podjetja odločila, da vsako nakupi nekaj havarijskih stebrov in usposobi ekipe, ki bi bile sposobne v havarijskih razmerah te stebre postaviti.
Gre za montažne stebre iz aluminija, ki so zložljivi in se hitro sestavijo. So prilagodljivi različnim terenom in posledično lahko ob večjih nesrečah hitro zagotovijo preskrbo z električno energijo.
Vsakih nekaj let se pojavi dogodek, ki ima velik vpliv na distribucijsko elektroenergetsko distribucijsko omrežje in s tem na zanesljivo oskrbo odjemalcev z električno energijo celotne Slovenije. Eden takšnih je bil žledolom leta 2014, ko je bilo porušenih kar nekaj daljnovodnih stebrov, ponekod tudi celotni odseki srednje- in nizkonapetostnega omrežja, zaradi česar je bila prekinjena dobava električne energije več tisoč odjemalcem na celotnem območju Slovenije. Največ škode je bilo na območju Elektra Ljubljana, zato so njihovi zaposleni prevzeli mentorstvo in predali znanje ter izkušnje kolegom iz ostalih distribucijskih podjetij.
Zaradi zagotovitve čimprejšnje oskrbe odjemalcev z električno energijo, je bilo treba čim prej zagotoviti vzpostavitev poškodovanih daljnovodnih stebrov. Za hitro vzpostavitev se je intenzivneje začel uporabljati sistem montažnih stebrov, tako imenovanih havarijskih stebrov.
Ob pojavu žledoloma leta 2014 so se ti izkazali kot univerzalna celovita rešitev za zagotovitev čimprejšnje oskrbe odjemalcev z električno energijo s pomočjo vzpostavitve začasnega daljnovodnega stebra do izgradnje novega. Zato so se distribucijska podjetja odločila, da vsako nakupi nekaj havarijskih stebrov in usposobi ekipe, ki bi bile sposobne v havarijskih razmerah te stebre postaviti.
Sistematična šolanja projektantov in montažnih skupin za potrebe postavitve havarijskih stebrov v distribucijskih podjetij so se začela leta 2015. Podjetja so sklenila tudi sporazum o medsebojni pomoči tako z opremo kot z ekipami in bi na ta način lahko relativno hitro sanirali okvare, ki bi nastale na omrežju, pojasnjuje direktor sektorja za distribucijsko omrežje Elektra Primorska Radko Carli. Leta 2019 je tehnična skupina sklenila, da, ker je minilo že kar nekaj let od uvajanja, izvedejo vajo skupnih ekip vseh petih distribucijskih podjetij in s tem obnovijo znanje postavljanja teh stebrov ter vzpostavijo sodelovanje, s čimer bi dosegli čim večji učinek. Nato pa je vmes posegla epidemija.
Način postavitve ni pogojen s tipom in višino, napetostnim nivojem ali izvedbo betonskega temelja, saj za izvedbo tega ta ni potreben. Statična stabilnost se zagotovi s sidranjem vrvi v teren. Tip in način montaže se lahko enostavno prilagodita potrebam na terenu.
V skupini sodelujejo strokovnjaki različnih profilov in področij, kot so: načrtovanje, vzdrževanje, projektiranje, montaža in drugi. Pri postavitvi stebrov so sodelovali tako projektanti (pooblaščen inženir s področja elektrotehnike) kot montažna skupina petih monterjev. Projektant na osnovi vnaprej pripravljenih montažnih risb za tipične primere določi tip stebra in mesta sidrišč. V primeru zahtevnega terena je na razpolago tudi posebej za to namenjena programska oprema, s katero se natančno določijo mesta sidrišč in tip stebra na podlagi različnih podatkov (tip vodnika, dolžina razpetine, tip stebra in drugi potrebni podatki). Montažna skupina nato na tej osnovi postavi steber, ga ustrezno sidra in namesti vodnike. Postavitve stebrov s pomočjo dvigala traja en dan, ročno pa po navadi dva dni. Dela potekajo na višini tudi do 15 metrov visoko. Pri tej vaji so hkrati vadili tudi medsebojno komuniciranje preko UKV zvez. Na podlagi vaje bo narejeno poročilo, ki ga bodo kasneje analizirali in po potrebi uvedli izboljšave za še boljšo učinkovitost.
Način postavitve ni pogojen s tipom in višino, napetostnim nivojem ali izvedbo betonskega temelja, saj za izvedbo tega ta ni potreben. Statična stabilnost se zagotovi s sidranjem vrvi v teren. Tip in način montaže se lahko enostavno prilagodita potrebam na terenu.
V skupini sodelujejo strokovnjaki različnih profilov in področij, kot so: načrtovanje, vzdrževanje, projektiranje, montaža in drugi. Pri postavitvi stebrov so sodelovali tako projektanti (pooblaščen inženir s področja elektrotehnike) kot montažna skupina petih monterjev. Projektant na osnovi vnaprej pripravljenih montažnih risb za tipične primere določi tip stebra in mesta sidrišč. V primeru zahtevnega terena je na razpolago tudi posebej za to namenjena programska oprema, s katero se natančno določijo mesta sidrišč in tip stebra na podlagi različnih podatkov (tip vodnika, dolžina razpetine, tip stebra in drugi potrebni podatki). Montažna skupina nato na tej osnovi postavi steber, ga ustrezno sidra in namesti vodnike. Postavitve stebrov s pomočjo dvigala traja en dan, ročno pa po navadi dva dni. Dela potekajo na višini tudi do 15 metrov visoko. Pri tej vaji so hkrati vadili tudi medsebojno komuniciranje preko UKV zvez. Na podlagi vaje bo narejeno poročilo, ki ga bodo kasneje analizirali in po potrebi uvedli izboljšave za še boljšo učinkovitost.
Dolgoročna strategija distribucijskih podjetij za zagotovitev robustnosti ter odpornosti srednje- in nizkonapetostnega omrežja gre danes v smeri izgradnje distribucijskega omrežja s poklabitvijo, ki v preteklosti ni bila tako cenovno dostopna. Čeprav manj, pa bo kljub temu pojav ujm v prihodnosti še imel vpliv na zanesljivo in neprekinjeno oskrbo odjemalcev z električno energijo. Zato bodo tudi v prihodnje takšne vaje še izvajali. Predvsem tudi zato, ker se kadri menjajo in prihajajo novi, ki pa tovrstnih znanj še nimajo.
VIR: Naš Stik
