Na ta način rešujejo lastne izzive in izzive prebivalcev ter krepijo obstoječe prednosti, s čimer lahko pripomorejo k boljšemu delovanju občinskih uprav, trajnostnemu razvoju turizma, predvsem pa so prijaznejše do svojih prebivalk in prebivalcev. V občini Kungota, na primer, so s pomočjo naprednih digitalnih rešitev razvili inovativno prakso lokalne mobilnosti za starejše. Ker pa se lokalne skupnosti pogosto soočajo z vrzelmi v znanju, veščinah in spretnostih s področja digitalizacije, zelenih in čistih tehnologij, so se v digitalnem inovacijskem stičišču 4PDIH, med drugim tudi v sklopu Interreg projekta Carpe Digem, odločili, da želijo prispevati k razvoju tovrstnih veščin. Zato so ustanovili Digitalno akademijo za občine. Tako so med zaposlenimi in občinskimi funkcionarji izvedli raziskavo glede digitalnih kompetenc, da bi vsebine akademije kar najbolj prilagodili njihovim potrebam. Intervjuvanci so kot najpomembnejše digitalno kompetenco opredelili varovanje osebnih podatkov ter zasebnosti. 

Anketiranci so med vsemi petimi področji evropskega referenčnega okvira DigComp (tj. informacijska pismenost, komuniciranje in sodelovanje, izdelovanje digitalnih vsebin, varnost, reševanje problemov) kot najpomembnejše opredelili področje varnosti. Med vsemi kompetencami so kot najpomembnejše navedli veščine varovanja osebnih podatkov ter zasebnosti. Pri tem so izpostavili, da bi potrebovali pomoč pri ozaveščanju in premagovanju strahu pred digitalizacijo. Kot drugo področje po pomembnosti so občine ocenile informacijsko pismenost, kamor spadajo brskanje, iskanje in izbiranje podatkov, informacij in digitalnih vsebin. Med drugim želijo izboljšati interoperabilnost in avtomatizirati dokumentno poslovanje, vključno s komunikacijo in arhiviranjem. 

Zanimivo je, da predstavniki občin dajejo dokaj majhen pomen prizadevnemu državljanstvu s pomočjo digitalnih tehnologij. Tu gre za participativno skupinsko odločanje občanov ter vodstva občine o porabi določenega dela proračuna. Veliko večji pomen pripisujejo upravljanju z digitalno identiteto in izboljšanju komuniciranja ter medsebojnega sodelovanja. Prav tako je treba izpostaviti, da so kot najmanj težavno področje izpostavili izdelovanje digitalnih vsebin, kljub temu da se zavedajo pomembnosti avtorskih pravic in licenc. 

Med bolj zahtevne kompetence so pričakovano uvrstili reševanje problemov. Gre za področje, ki v prvi vrsti omogoča prepoznavanje težav in nato ustrezno reševanje. Izziv nastane, ko je treba znati oceniti potrebe oziroma probleme ter nato identificirati, ovrednotiti, izbrati in uporabiti digitalna orodja in možne tehnološke odzive za njihovo reševanje.

Raziskava je vsebovala 21 t. i. digitalnih kompetenc, razporejenih po petih sklopih, te pa so osebe, vključene v raziskavo, ocenjevale glede na pomembnost pri njihovem delu. Na povabilo k sodelovanju se je odzvalo 124 oseb iz 62 različnih občin. Analiza potreb in prioritet je močno pripomogla k nadaljnjemu oblikovanju programa Digitalne akademije za občine. V 4PDIH si bodo na podlagi zbranih rezultatov prizadevali pridobiti dodatna finančna sredstva za pripravo programa usposabljanj in njihovo izvedbo. Dodatne informacije in celotna analiza so na voljo na: https://4pdih.com/gradiva/?tab=mesta-in-skupnosti#digitalnekompetenceobcin. 

PR: IPPR