Današnja - popolnoma nepotrebna(!) - izredna skupščina družbe CINKARNA CELJE, d.d., kjer je bilo prisotnega 52,35 % kapitala z glasovalno pravico, je odločala zgolj o uporabi bilančnega dobička iz predpreteklega leta 2022. VZMD je na skupščini zastopal odvetnik Rok Šonc.

CINKARNA CELJE – nadaljevanje arogance državnih odločevalcev do malih vlagateljev, ob hkratnem snubljenju k vpisu »ljudskih obveznic«, negospodarnih predlogih in ravnanjih poslovodstev družb v pretežno državni lasti, s še eno nepotrebno skupščino ter podvajanjem stroškov izplačil dividend, tako za družbo, kot za delničarje



Današnja - popolnoma nepotrebna(!) - izredna skupščina družbe CINKARNA CELJE, d.d., kjer je bilo prisotnega 52,35 % kapitala z glasovalno pravico, je odločala zgolj o uporabi bilančnega dobička iz predpreteklega leta 2022. VZMD je na skupščini zastopal odvetnik Rok Šonc. Podobno kot ob nedavni skupščini TELEKOMA SLOVENIJE je država (SLOVENSKI DRŽAVNI HOLDING, d.d. (SDH) in MODRA ZAVAROVALNICA, d.d., ki imata 44,6 % vseh delnic) kot največji lastnik ponovno pokazala izključujoč odnos, s katerim se popolnoma požvižga na interese malih vlagateljev in državljanov ter jim po nepotrebnem povzroča dodatne stroške, kakor tudi sami delniški družbi. Skupščina je namreč sprejela Nasprotni predlog SDH, ki sicer ob malenkost višji dividendi 3,20 € bruto na delnico - čemur bo družba namenila praktično celotni bilančni dobiček leta 2022 - ne upošteva ključnih opozoril in konstruktivnih predlogov VZMD. Izplačila dividend se bodo namreč ponovno drobila, od česar bodo imeli korist le finančni posredniki (banke in borzno-posredniške družbe).

Medtem ko sta Uprava in Nadzorni svet predlagala izplačilo dividend v višini 2,77 € bruto na delnico že v februarju, za kar bi družba namenila 21.647.882,40 €, od skupno 25.014.391,39 € bilančnega dobička leta 2022, je VZMD z Nasprotnim predlogom želel izplačilo dividend zamakniti in jih izplačati skupaj z dividendami za leto 2023. Toliko bolj utemeljeno, ker je VZMD že na prejšnji/lanski redni skupščini podal konstruktiven nasprotni predlog, ki je predvideval odločanje o delitvi bilančnega dobička za leto 2022 ter zamik izplačila dividend v prvi teden leta 2024 (spričo objektivnih okoliščin državne pomoči). Tako bi se izognili povsem nepotrebnim stroškom tokratne izredne skupščine, čakanju na izplačila dividend in plačevanju dvojnih stroškov nakazil - tako za družbo kot za delničarje! Takšen - racionalen in tvoren nasprotni predlog VZMD - žal ni bil sprejet.

Glede na takšno okoliščino - nepotrebne stroške dodatne skupščine in večmesečno podaljšanje čakanja na dividende iz dobička v letu 2022 - bi se bilo po prepričanju strokovnih sodelavcev VZMD zdaj smotrno izogniti vsaj dvojnim stroškom izplačil dividend, saj bodo že v kratkem znani uradni in dokončni rezultati za leto 2023, s tem pa tudi dobiček in predlog dividende za leto 2023. V nekaj mesecih bo tako tudi še ena skupščina družbe, ki bo odločala o dividendah za leto 2023, zato je VZMD predlagal izplačilo dividend za leto 2022 skupaj z dividendami za leto 2023. Z izplačilom v enkratnem znesku bi se izognili popolnoma nepotrebnim stroškom dvojnih izplačil dividend, ki še posebej in nesorazmerno bremenijo manjše vlagatelje, teh je v družbi 2.600. Ob vse višjih stroških in nadomestilih, ki jih obračunavajo borzno-posredniške družbe oz. finančni posredniki, lahko v primerih številnih malih delničarjev stroški izplačil dividend predstavljajo pretežni del, pogosto pa kar celoto »prejete« dividende.

»Ob izdatnih vabilih državljanom - tudi s strani najvišjih odločevalcev v Republiki Sloveniji - k nakupu t.i. ljudskih obveznic in vstopu na slovenski kapitalski trg, bi v VZMD pričakovali, da bodo državni upravljavci naredili vsaj korak nasproti interesom malih, individualnih vlagateljev. A je žal spet umanjkalo modrosti, kakor tudi politične volje, da bi s sprejemom kakšnega od utemeljenih predlogov, ki jih vrsto let vztrajno podajamo, skušali vsaj deloma povrniti zaupanje, ki je bilo pri stotisočerih državljanih in vlagateljih zapravljeno z razlastitvami ter protiustavnim izbrisom bančnih delnic in obveznic (tudi po desetletju še nerazrešenem in v neskončnem zakonodajnem postopku), nadalje z ukinitvijo brezplačnih registrskih računov vrednostnih papirjev in razlastitvijo državljanov tudi v tem primeru, pa nenazadnje koronskimi in energetskimi ad-hoc omejitvami in celo prepovedmi izplačil dividend - če naštejem le nekaj večjih uspehov državnih umotvorov pri odvračanju 29 milijard deponiranih sredstev državljanov, ki bi sicer lahko predstavljala izjemno vzpodbudo in gonilo za slovensko gospodarstvo, infrastrukturne in razvojne projekteje škandalozno dogajanje strnil Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič.

VIR: VZMD