Ob dnevu varne rabe interneta, ki ga letos praznujemo 6. februarja, na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru UL Fakultete za družbene vede, opozarjajo na problematiko spletnega nasilja, ki predstavlja velik izziv za vse, največji pa za mladostnike. Med njimi je močno razširjeno medvrstniško spletno nasilje, s katerim se težko pravilno soočajo.
Ob dnevu varne rabe interneta, ki ga letos praznujemo 6. februarja, na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru UL Fakultete za družbene vede, opozarjajo na problematiko spletnega nasilja, ki predstavlja velik izziv za vse, največji pa za mladostnike. Med njimi je močno razširjeno medvrstniško spletno nasilje, s katerim se težko pravilno soočajo.
Da je spletno nasilje med mladostniki velik izziv, na Safe.si ugotavljajo vsakodnevno pri pogovorih z učenci in dijaki na Safe.si delavnicah (letno jih izvedejo okoli 800), kjer že učenci četrtih razredov osnovne šole redno pripovedujejo, da so bili žrtve, povzročitelji ali priče spletnega nasilja, posamezni primeri pa se pojavljajo tudi v nižjih razredih. Da so mladostniki močno vpleteni v spletno nasilje, kažejo tudi raziskave tega področja.
Tako je raziskava Odklikni! iz leta 2018 pokazala, da je že 49 % osnovnošolcev in 55 % osnovnošolk ter 54 % srednješolcev in 64 % srednješolk doživelo vsaj eno obliko spletnega nasilja. Stvari pa so se na tem področju močno poslabšale po pandemiji Covida-19, je bilo ugotovljeno v kvalitativni raziskavi TRACeD, v okviru katere so spomladi 2022 izvedli intervjuje z učenkami, dijakinjami in študentkami. Safe.si anketa med osnovnošolci in srednješolci prav tako iz leta 2022 je pokazala, da sta najbolj pogosta razloga, zakaj se na spletu mladostniki počutijo slabo, izključenost iz skupine sošolcev na družbenem omrežju in norčevanje iz njih na spletu. Kar 64 % srednješolcev je mnenja, da so ljudje na internetu bolj nesramni in zlobni kot v živo.
Pri pogovorih z mladostniki na Safe.si delavnicah ugotavljajo, da mladi blažje oblike spletnega nasilja (npr. žaljenje) normalizirajo in ga ne sprejemajo kot nasilje, a jih kljub temu prizadene in se počutijo slabo. Prav tako se številni povzročitelji ne zavedajo, da izvajajo nasilje, saj svoja dejanja opisujejo kot šalo in način zabave, obenem pa zaradi pomanjkanja empatije ne razumejo, da žrtvi povzročajo stisko. Hkrati opažajo, da je med mladostniki zasidrano stališče, da si je žrtev sama kriva za nasilje, ki se ji dogaja.
Spletnega nasilja v kakršnikoli obliki ne smemo tolerirati, opozarjajo na Safe.si. Pri tem imajo pomembno vlogo starši, ki otrokom omogočijo dostop do spleta in bi jih morali naučiti prepoznavati glavna spletna tveganja. Raziskava Delovna aktivnost, duševno zdravje in varna raba interneta, ki jo je izvedel Center za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani junija 2023, je pokazala, da je več kot polovica (55 %) slovenskih staršev v skrbeh, da bi njihov otrok postal žrtev spletnega nasilja, da pa bi bil povzročitelj spletnega nasilja skrbi četrtino (26 %) staršev. V skrbeh, da ne bodo znali pomagati otroku, če bi postal žrtev spletnega nasilja, je 42 % staršev, da pa bo otrok imel čustvene in vedenjske težave zaradi spletnega nasilja, jih meni 57 %. Tretjina staršev je v skrbeh, da bi njihov otrok začel izvajati fizično nasilje, če ga bodo nadlegovali preko spleta. Več kot pol staršev (54 %) nima zaupanja v šolo in druge institucije, da bodo otroku pomagale, če bo žrtev spletnega nasilja.
V primeru, da bi otrok bil žrtev spletnega nasilja, bi se na policijo verjetno obrnilo 83 % in na šolo 85 % staršev. Skrb vzbujajoče pa je, da bi verjetno otroku svetovalo, da naj vrne s spletnim nasiljem v enaki meri kar 10 % staršev, 29 % pa bi jih pričakovalo, da bodo to otroci rešili sami med seboj. Večina staršev bi svojemu otroku nudila čustveno podporo in tolažbo (99 %) in svetovala, da povzročitelja blokira (95 %). Na starše povzročitelja spletnega nasilja bi se obrnilo 81 % staršev, pravno pomoč pa bi jih poiskalo 69 %.
Šole, učitelji in šolske svetovalne službe imajo pomembno vlogo pri obravnavi spletnega nasilja, saj skozi svojo vzgojno vlogo vplivajo na odnos mladostnikov do spletnega nasilja in vrstnikov. Ker je spopadanje s to problematiko zahtevno, so na Safe.si pripravili priročnik za šole o spletnem nasilju, ki ga bodo predstavili šolskim delavcem na konferenci ob izidu 14. februarja. Na konferenci bodo osvetlili problematiko spletnega nasilja in predstavili, kako naj šole ukrepajo in kako naj pri tem sodelujejo s policijo, centri za socialno delo in starši. Priročnik z naslovom »Spletno nasilje: prepoznavanje, obvladovanje in ukrepanje« prav tako prinaša praktične nasvete, kako naj šole obravnavajo posamezne primere spletnega nasilja.
O dnevu varne rabe interneta
V približno 180 državah iz celega sveta vsako leto v torek v drugem tednu februarja praznujemo dan varne rabe interneta. Na šestih od sedmih celin je vsako leto organiziranih na stotine dogodkov z namenom dviga ozaveščenosti o varni uporabi spletnih tehnologij. Dan varne rabe interneta je osrednji dogodek evropske mreže centrov za varnejši internet www.betterinternetforkids.eu. Znotraj mreže že od leta 2005 uspešno deluje tudi slovenski Center za varnejši internet in točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki je koordinator aktivnosti ob dnevu varne rabe interneta v Sloveniji.
Več informacij o aktivnostih ob dnevu varne rabe interneta 2024: https://safe.si/dan-varne-rabe-interneta/dan-varne-rabe-interneta-6-2-2024
Povezave na raziskave:
- Safe.si raziskava 2022: Vpliv interneta na počutje in duševno dobrobit najstnikov https://safe.si/raziskave-in-trendi/safesi-2022
- Raziskava TRACeD o spletnem nasilju zaradi spola: https://safe.si/raziskave-in-trendi/traced-raziskava-o-spletnem-nasilju-nad-dekleti-in-mladimi-zenskami
- Odklikni raziskava o spletnem nadlegovanju med mladimi v Sloveniji
https://safe.si/raziskave-in-trendi/odklikni-raziskava-o-spletnem-nadlegovanju-med-mladimi-sloveniji
***
O nas:
Projekt Center za varnejši internet izvajajo Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Javni zavod Arnes, Zveza prijateljev mladine Slovenije in Zavod MISSS (Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije), financirata pa ga Agencija HaDEA pri Evropski komisiji in Ministrstvo za digitalno preobrazbo.
Center za varnejši internet ponuja tri glavne storitve:
- Točko osveščanja o varni rabi interneta Safe.si z osrednjim portalom www.safe.si. Nasveti, gradiva, orodja, izobraževanja in druge aktivnosti osveščanja so namenjene otrokom, mladostnikom, staršem ter pedagoški, socialni in mladinski stroki.
- Svetovalno linijo za težave na spletu Tom telefon 116 111, na kateri med 12. in 20. uro vsak dan odgovarjajo na vprašanja, dileme in pomagajo reševati zagate, povezane z uporabo interneta. Na www.e-tom.si je na voljo tudi svetovanje prek TOM spletne klepetalnice. Storitev je na voljo za otroke, mlade in njihove starše.
- Točko za prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu Spletno oko. Posnetke spolnih zlorab otrok na spletu lahko anonimno prijavite na prijavno točko www.spletno-oko.si.
VIR: FDV
