Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je pretekli teden pripravilo javno predstavitev predloga Podnebnega zakona, ki daje celovit okvir za učinkovitejše izvajanje podnebnih politik in izpolnitev cilja podnebne nevtralnosti najkasneje do leta 2050 ter ureja tako blaženje podnebnih sprememb kot prilagajanje nanje.

Prilagajanje podnebnim spremembam postaja neizbežen vidik pri naslavljanju podnebnih sprememb, saj zmanjšuje ranljivost ter povečuje odpornost proti posledicam podnebnih sprememb. Na področju prilagajanja podnebnim spremembam Zakon predpisuje nacionalno strategijo prilagajanja podnebnim spremembam ter regionalne akcijske načrte, ki bodo opredelili potrebne ukrepe na lokalni ravni za dvig odpornosti naše družbe in obenem vzpostavlja ogledalo prilagajanja, ki poroča o izvajanju politik in ukrepov na tem področju.
Zakon določa politike in ukrepe za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, prilagajanje podnebnim spremembam, spremljanje stanja in informacije o podnebju, ekonomske in finančne instrumente ter druga s podnebnimi spremembami povezana vprašanja. V okviru predloga Zakona se v slovenski pravni red prenaša tudi posodobljene evropske predpise s področja podnebnih politik, kot je prenovljeni sistem trgovanja z emisijami, in druge vsebine, katerih urejanje je nujno potrebno za uresničitev nacionalnih podnebnih ciljev. 

Javne predstavitve so se udeležili številni deležniki iz vrst državne in lokalne uprave, gospodarstva, raziskovalnih organizacij in nevladnega sektorja. Udeležence je v uvodu nagovoril minister MOPE mag. Bojan Kumer. Poudaril je dejstvo, da se podnebje tiče vseh nas ter da posledice podnebnih sprememb postajajo vse bolj jasne in boleče. Pozval je, da moramo pri reševanju te krize in v misiji podnebne nevtralnosti sodelovati vsi, saj je cilj, da skupaj pripravimo dober zakon, ki bo našo družbo usmeril v podnebno nevtralnost ter jo hkrati naredil manj ranljivo in bolj podnebno odporno. Obenem je povzel ostale zakone, ki so jih na ministrstvu pripravili in sprejeli za pospešitev razogljičenja tako na področju energetike kot prometa, med drugim Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE, Zakon o celostnem prometnem načrtovanju ter Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu. Kot je še dejal, bo podnebni zakon vse dosedanje delo povezal v učinkovito celoto, zato si na ministrstvu prizadevajo, da ga bo vlada obravnavala v začetku prihodnjega leta in, da bi bil sprejet v sredini prihodnjega leta.

Osnutek Predloga zakona je predstavil vršilec dolžnosti direktorja Direktorata za podnebne politike na MOPE Andrej Gnezda. Namen tega zakona je vzpostaviti zakonodajni okvir za zanesljivo, vključujočo, stroškovno učinkovito, pregledno in predvidljivo sprejemanje in izvajanje politik ter ukrepov za doseganje ciljev v skladu z ratificiranimi in objavljenimi mednarodnimi pogodbami, ki se nanašajo na podnebne spremembe. Cilj tega zakona je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in prilagajanje podnebnim spremembam, in v tem okviru zlasti: razogljičenje in doseganje podnebne nevtralnosti v Sloveniji najkasneje do leta 2050; učinkovit, pravočasen in pravičen prispevek k doseganju ciljev in izvajanju politik in ukrepov, ki zavezujejo Slovenijo v skladu z ratificiranimi in objavljenimi  mednarodnimi pogodbami in predpisi EU na področju podnebnih sprememb ter zmanjševanje ranljivosti ali povečanje odpornosti naravnih in človekovih sistemov v Sloveniji na trenutne ali pričakovane vplive podnebnih sprememb na okolje in družbo. 

Med udeleženci javne predstavitve je bilo na predlog Podnebnega zakona slišati tako pohvale kot konstruktivne kritike in pripombe. Obenem so se strinjali, da bi bilo treba določene zakonske rešitve še izboljšati. Predvsem na področju ciljev so izrazili željo po večji ambicioznosti države na področju letnice razogljičenja.

MOPE vodi celoten proces priprave Podnebnega zakona vključujoče, z namenom upoštevati mnenja čim več deležnikov. Poleg te predstavitve so lani septembra izvedli javno posvetovanje glede okvirjev in kazala Podnebnega zakona, letos tri delavnice po celotni Sloveniji in navsezadnje medresorski posvet. Podnebni zakon je v javni obravnavi še do 15. novembra.

VIR: Naš Stik