Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Vladni ukrepi na področju uravnavanja cen električne energije za gospodinjstva in male poslovne odjemalce so bili učinkoviti, saj analiza končnih cen električne energije v Sloveniji in drugih članicah EU kaže, da so te bile precej pod evropskim povprečjem in povprečjem sosednjih držav.

Direktor Elesa mag. Aleksander Mervar že nekaj zadnjih let pripravlja podrobno primerjalno analizo glede cen električne energije v Sloveniji in drugih državah EU oziroma v naših sosednjih državah, ki kaže precej drugačno sliko, kot jo pogosto navajajo predstavniki gospodarstva. Mag. Mervar navaja, da je tovrstno primerjavo prvič pripravil leta 2022 za leto 2021 za potrebe krizne skupine pri snovanju nabora ukrepov za blaženje elektroenergetske draginje. Pri tem je uporabil podatke za sto največjih porabnikov električne energije na distribucijskem omrežju, ki jih je očistil »naravnih« monopolov, državnih in podobnih institucij, pri čemer je  izločil tudi Petrol, saj bi njegovi prihodki iz poslovanja izkrivili rezultate analize. Za preostale porabnike sedaj letno vnaša podatke o odjemni moči, porabljeni električni energiji, prihodkih iz poslovanja in izidu pred obdavčenjem. Strošek porabljene električne energije je izračunan iz podatka o njeni porabi, pri čemer so uporabljeni podatki Eurostata za pripadajočo odjemno skupino. Iz teh podatkov je nato izračunanih več kazalnikov za tekoče leto v primerjavi s preteklimi leti. V letošnjem izračunu je mag. Mervar leto 2023 primerjal z letoma 2021 in 2022. Ker pa za leto 2023 podatki o prihodkih iz poslovanja in izidu pred obdavčenjem še niso na razpolago, je prihodke korigiral za količnik porabe električne energije leta 2023 glede na leto 2022. V primerjavo tudi niso bile vključene gospodarske družbe, ki so priključene na t.i. »zaprte distribucijske sisteme«, ki so priključeni na prenosno omrežje (lokacije Kidričevo, Ruše, Štore, Ravne, Jesenice in Anhovo).

Kot pravi mag. Aleksander Mervar so rezultati analize pokazali, da so vladni ukrepi od julija 2022 dalje, ki so se nanašali na zamejitve prodajnih cen električne energije, znižanja ali odprave določenih prispevkov in ukrepe na področju tarif za uporabo elektroenergetskega omrežja, prinesli občutne pozitivne učinke pri gospodinjskih odjemalcih. Tako so bile končne cene za gospodinjske odjemalce  v EU za 48,5 odstotka višje, v Nemčiji kar za 113,32 odstotka višje in v sosednjih državah za 18,73 odstotka višje kot v Sloveniji. Vladni ukrepi so zajemali tudi male poslovne odjemalce ( odjemalce na nizki napetosti s priključno moč enako ali manjšo od 43 kW in letno porabo električne energije ne večjo kot 499 MWh), pri čemer so za to skupino odjemalcev bile cene v EU višje za 14 odstotkov in v Nemčiji za 24 odstotkov, povprečje sosednjih držav pa je bilo višje za 29 odstotkov.
Glede na nedavne izjave predstavnikov GZS o nevzdržnih stroških energentov in energije, so še zlasti zanimivi, poudarja mag. Aleksander Mervar, izsledki analize o končnih cenah za največje porabnike električne energije priključene na distribucijsko omrežje, ki pričajo o tem, da so izjave GZS v večini primerov izkrivljene in ne temeljijo na realnem stanju. Pa pojdimo po vrsti. 

Gospodinjstva so imela osmo najnižjo končno ceno električne energije v EU 27 in tretjo najnižjo v primerjavi s sosednjimi državami za Hrvaško in Madžarsko, pri čemer je politika teh dveh držav izrazito usmerjena v prid gospodinjskemu odjemu, zato je bila cena na Madžarskem najnižja v EU 27, cena na Hrvaškem pa četrta najnižja (pred Bolgarijo in Malto). Primerjava končnih cen električne energije za gospodinjski odjem glede na BDP po standardu kupne moči medtem pokaže, da je imelo kar sedem držav z nižjim BDP kot Slovenija višje končne cene. Ta primerjava tudi pokaže, da smo imeli po tem kazalcu v Sloveniji šeste najnižje cene električne energije v EU27.

Končne cene za negospodinjske odjemalce so bile za 1,08 odstotka višje od povprečja EU ter za 4,88 odstotka nižje kot v Nemčiji, za 19,01 odstotka nižje od povprečja sosednjih držav in za kar 32,76 odstotka nižje kot na Madžarskem. Med evropskimi državami je Slovenija v tej primerjavi na štirinajstem mestu po najnižjih cenah. Najnižje končne cene so sicer imeli negospodinjski porabniki z letno porabo do 20 MWh, desete najnižje v EU27, in negospodinjski porabniki z letno porabo do 499 MWh, ki so imeli dvanajste najnižje cene električne energije v EU.

V letu 2023 so imeli negospodinjski porabniki glede na rezultate analize drugo najnižjo omrežnino, gospodinjski pa osmo najnižjo v EU 27. Omrežnina za negospodinjske porabnike je bila v EU za 58 odstotkov višja, za gospodinjske pa 32 odstotkov višja kot v Sloveniji. Primerjava s podatki o omrežnini v letu 2019 pokaže, da smo lani pri gospodinjskih porabnikih nazadovali za dve mesti, pri negospodinjskih pa celo za 11 mest. Ob tem je treba izpostaviti, pravi mag. Mervar, da je bila nizka omrežnina v letu 2023 posledica ukrepov, ki so jih sprejeli v okviru krizne skupine, sprejem teh pa je omogočila dolgoletna politika družbe Eles glede dodeljevanja čezmejnih prenosnih zmogljivosti. Odgovorni v družbi Eles so namreč s pogajanji dosegli rekordno visoke prihodke na avkcijah za čezmejne prenosne zmogljivosti v letih 2022 in 2023, in sicer v višini kar 114 in 126 milijonov evrov, s katerimi je družba v minulih letih pokrivala in še vedno pokriva stroške distribucij, in s tem omogoča, da ostaja omrežnina nespremenjena. Hkrati je vlada decembra 2022 sprejela sklep o naknadnem vplačilu 170 milijonov evrov kapitala v družbo ELES, ki s temi sredstvi pokriva stroške izgub na elektroenergetskem omrežju in hkrati ohranja nizke tarife za uporabo omrežja. Za primerjavo, v obdobju od leta 2011 do leta 2021 je družba ELES v povprečju zabeležila »le« 40 milijonov evrov prihodkov na leto. Zato je treba, kar je mag. Mervar doslej že večkrat poudaril tudi ob različnih priložnostih, opozoriti, da takšna omrežninska politika ne omogoča potrebnih nujnih naložb v slovensko elektroenergetsko omrežje za zeleni prehod.

Zanimiva je tudi analiza končnih cen za porabljeno električno energijo pri največjih uporabnikih, ki kaže, da je bila leta 2023 količinska poraba električne energije v primerjavi z letom prej nižja za 8,7 odstotka. Nominalno so tako stroški porabljene električne energije bili nižji za 23,9 milijona evrov oziroma za 5,95 odstotka. Povprečni strošek na porabljeno MWh je bil leta 2023 204,86 evra, leta 2022 pa 200,39 (kar pomeni 2,24 odstotka več kot v letu prej). 
Prihodki iz poslovanja so bili leta 2022 za 13,22 odstotka višji, kot leta 2021, za leto 2023 pa mag. Mervar ocenjuje, da bodo višji za 3,37 odstotka. Izid pred obdavčenjem je bil leta 2022 glede na leto 2021 višji za 30,34 odstotka, in to kljub skoku letnih stroškov za električno energijo v letu 2022 za kar 99,4 odstotka. Tudi, če izid pred obdavčenjem leta 2023 ocenimo na ravni leta 2022 in ga znižamo za delež nižje porabe električne energije ter upoštevamo nižje stroške električne energije v letu 2023 glede na leto 2022 v višini 23,9 milijona evrov, dobimo še vedno za 21,6 odstotka višji izid pred obdavčenjem, kot je bil v letu 2021. V nezavidljivem položaju so medtem največji porabniki električne energije v državi, predvsem železarne in Talum.
Leta 2021 so predstavljali stroški električne energije v prihodkih iz poslovanja 1,48 odstotka, leta 2022 so narasli na 2,55 odstotka in v letu 2023 pa bodo, ob predpostavki, da bodo prihodki iz poslovanja leta 2023 višji kot leta 2022, glede na izračun znašali 2,8 odstotka. 
Če primerjamo nominalne rasti, so sicer deleži res visoki, če analiziramo njihov vpliv na konkurenčno sposobnost teh analiziranih družb, pa dejansko zanemarljivi. Iz tega sledi, da za večino analiziranih družb višje cene električne energije niso razlog morebitnega nižjega obsega poslovanja in slabših poslovnih izidov. Ocenjujem, da je razlog predvsem v ohlajajoči se gospodarski rasti držav, ki so največje uvoznice naših proizvodov in storitev. Nekateri od poslovnih subjektov, vključenih v analizo, so z izgubo poslovali že v letu 2021, ko so bile cene električne energije tako nizke, da se nobena investicija v nove proizvodnje vire, ki niso bile obnovljivi viri iz sonca in vetra, ni izplačala. Podobne razmere imamo tudi letos in po napovedih bo takšno stanje trajalo vsaj še do leta 2028. (bj)

VIR: Naš Stik