»To vam naročam, da ljubite drug drugega!« (Janez 15,12.17)

»To vam naročam, da ljubite drug drugega!« (Janez 15,12.17)

Religije vsega sveta imajo vsaj eno skupno izhodišče – ljubezen. Morda se o njej ne izražajo na enak način, a vendarle. Beseda religija je izvorno »izpeljanka iz lat. relegere ‛znova in znova premišljati’, prvotno ‛znova in znova zbirati (misli)’, sestavljenke iz lat. re- ‛ponovno, znova, spet’ in legere ‛brati, zbirati’«. Potemtakem je religiozno, da o ljubezni znova in znova razmišljamo in ji tako dajemo novo moč, energijo, ki se bo slej ko prej manifestirala v vsakdanjem življenju. »Energija sledi misli«, pravi starodavna ezoterična modrost.

Ljubezen je mogočna združevalna energija, ki povezuje matere z otroki, pare, zakonce, družine, prijatelje, organizacije, narode in tako naprej. Ljubezen se torej izraža na različne načine, zato imamo danes pogosto težave, ker ljubezen, predvsem v prevladujoči zahodni kulturi, še vedno častimo predvsem kot idealizirano romantično zvezo dveh ljudi. Stari Grki pa so nasprotno poznali kar šest tipov oziroma izrazov ljubezni, pravi Roman Krznaric v svoji knjigi Kako naj živimo, odlične ideje iz preteklosti za vsakdanje življenje (How Should We Live, Great Ideas from the Past for Everyday Life, 2011). Česa nas torej o ljubezni lahko naučijo Stari Grki?


VIR: Insights