Mag. Mojca Stegovec je ekonomistka, okoljevarstvenica, aktivistka za boljši jutri in članica ONA VE. Trenutno deluje kot občinska svetnica Občine Piran in v nepremičninskem sektorju kot agentka z licenco, v prodaji poslovnih in zasebnih nepremičnin. Njena strast ostaja kreativni turizem – in ustvarjanje boljšega jutri.

Mojca Stegovec



Mag. Mojca Stegovec je ekonomistka, okoljevarstvenica, aktivistka za boljši jutri in članica ONA VE. Trenutno deluje kot občinska svetnica Občine Piran in v nepremičninskem sektorju kot agentka z licenco, v prodaji poslovnih in zasebnih nepremičnin. Njena strast ostaja kreativni turizem – in ustvarjanje boljšega jutri. Na zadnjih državnih in lokalnih volitvah je dosegla preboj; pred tem se ni politično udejstvovala. Je pravi fenomen in bomba iskrenosti, zato tudi naša tokratna Navdihovalka.

Ženske v politiki – še vedno persona non grata?

Zdi se, da smo v zadnjem času v politiki naredili prelom oz. dosegli tisto ‘navidezno’  linijo enakovrednosti med obema spoloma; torej tisti minimum, ko lahko začnemo govoriti o uravnoteženosti: vsaj tretjino žensk na odločevalskih mestih. Mojca se strinja le deloma: “Če postrežem najprej s podatki:

  • na ministrskih položajih v Sloveniji je 44 % žensk,
  • med poslankami 32 %,
  • županje zasedajo to funkcijo v 8 %
  • In 32 % je občinskih svetnic v slovenskem prostoru,
kar se mi zdi še vedno premalo za dojemanje pojma enakopravnosti spolov. Poudarjam enakopravnost in ne enakost. Zagovarjam razliko med moško in žensko energijo, med moškim principom, ki je praktičen, zaščitniški  kompetitiven, pomeni moč, sistematičnost in disciplino, ter ženskim principom, ki je sodelovalen, ljubeč, čuten, intuitiven. Te lastnosti so prisotne pri nas ljudeh v različnih kombinacijah. Danes, ko smo na prehodu v nek nov, še nejasen svet, v današnjem trenutku ko vlada pomanjkanje idej, ki bi nas združevale, so solidarnost, empatija, humanost tisti otočki, ki nam vlivajo upanje v prihodnost, pa naj bodo v moški ali ženski obliki,” je prepričana Mojca.

Farsa politike in tranzicijskega pohlepa

Ko jo povprašamo, ali se vidi kot političarka ali kako drugače, brez dlake na jeziku pravi: “Prej bi rekla aktivna državljanka. Politika se je nekako izrodila. Če pogledamo  politike »starega kova«, tiste , ki se »kalijo« že od osamosvojitvene Slovenije naprej, so skaljeni v popolnoma napačni smeri. Ta tranzicijski pohlep po javnem dobrem je postal že taka farsa, ki res ne vodi nikamor. A stare prakse in lobiji se še kar držijo pri življenju in oklepajo korita, ki se polni kar sam od sebe.

To smo videli na praktičnem primeru ponovno odstopljenega ministra za zdravstvo. Ta koruptivna praksa, ki se pri nas že nekako sprejema kot del normale, je zakoreninjena že do te mere, da ljudje rečejo, »tudi če kaj pokrade, je vsaj nekaj naredil za nas. Pojem izvoljenega vladarja po načelih demokracije, ki naj bi na pediestal bil postavljen za to, da služi ljudstvu in razvoju skupnosti, je utopičen,” izpostavi Mojca.

Čeprav me stvari frustrirajo, želim biti svobodna!

Mojca v občinskem svetu


V času kovida je destrukcija, korupcija, kraja in sprenevedanje, nasilna in razdiralna komunikacija in avtoritarnost presegla vse meje sprejemljivosti, meni Mojca. “Zato sem se odločila, da se aktiviram in kot posameznica skušam narediti nekaj dobrega za skupnost. S to izkušnjo sem se naučila biti aktivna državljanka. Čeprav me veliko stvari frustrira, ker se tako težko kam premaknejo, pa ne morem več, da ne bi bila aktivirana – kot posameznica in širše.”

Zakaj pa se ni odločila za delovanje na državni ravni, jo spodbodemo. “Kot kompleksna  oseba, ki vem, kaj hočem, se nisem hotela vključiti v delovanje na državni ravni, ker me ne zanima politična kariera kot taka, rada bi samo spreminjala svet na boljše, no, kolikor lahko kot posameznica k temu pripomorem! Poleg tega sem okusila, kako zelo te lahko oblast zasvoji in ne maram odvisnosti. Rada sem svobodna. Ob tem se kolesja na državni ravni vrtijo strašno počasi. Na lokalni ravni so možnosti spreminjanja večje, saj že male spremembe lahko vodijo k hitrejšim rezultatom,” zavzeto pove Mojca.

Kaj se je zgodilo v občini Piran

Včasih je bila piranska občina med prvimi v Sloveniji po BDP-ju, danes zaseda predzadnje mesto oz. je med zadnjimi. “Naša občina, ki leži na najlepšem možnem koščku sveta, tako kot Slovenija, ima toliko potenciala kot turistična destinacija, ki pa je žal ostal tam nekje v 90 letih prejšnjega stoletja. No recimo, da malce pretiravam, ampak ta občina je že dolgo igrišče velikih interesnih skupin, ki si brezsramno lastijo privilegije prisvajanja pravic, zemljišč, interesov, skratka, »follow the money« principa,” z grenkobo pojasnjuje Mojca.

“Cene nepremičnin so tudi zavoljo špekulantov zrasle v nebo. Zato mladi množično zapuščajo to občino, še posebej po študiju, kajti tu nimajo perspektive prihodnosti. Prvič nimajo dela, saj razen turizma in Luke Koper (kamor BTW prideš izključno po vezah) nimajo kje izpolniti svoje poklicne usmerjenosti, drugič pa, kje si bo mlada družina privoščila stanovanje, po takih cenah. Poleg tega se je popolnoma pozabilo na domačine in njihovo kakovost življenja,” izpostavlja Stegovec.

Končno se pripravlja enotna turistična razvojna strategija za vse obalne občine

En velik zaviralec razvoja je “»mrtev« OPN, ki ni bil sprejet že 20 let,” poudarja Mojca. Kar pomeni, da je sodoben razvoj občine paraliziran. “Različne vladajoče strukture, ki so se vrstile zadnjih 30 let, so počasi in vztrajno sledile interesu kapitala in lastnim interesom ter tako privedle do točke, na kateri lahko ponujamo hotelsko sobo, plažo in kebab. Poleg tega so nekatere nepremičnine na strateških točkah predali v roke tujcem, ki le-te puščajo samevati in propadati, in ne glede na to, ali lastnik vlaga vanje ali ne, cena jim glede na lokacijo raste,” pojasnjuje Mojca, ki je tudi licencirana nepremičninska agentka in kot taka zelo dobro pozna nepremičninsko sceno.

“Primanjkuje pa nam tudi infrastrukture in predvsem vsebin, ki bi turističnemu produktu dale dodano vrednost. Povezati je potrebno podeželje s centri in tako razširiti turistično ponudbo. Kar pa je najbolj pomembno, je sodelovanje turističnih deležnikov na vseh nivojih. Res pa me veseli, da se pripravlja enotna turistično razvojna strategija za vse 4 Obalne občine, ki bo tudi del nacionalne strategije turizma. In v tem smislu upam na spremembe na boljše,” zaključi Mojca.

Prvi korak k dostopnosti Občine Piran

Vedno polna idej Mojca že kar takoj predlaga izboljšanje delovanja piranske občinske uprave. “Predvsem bi naredila občino in občinske uradnike bolj odprte do domačinov na način, da bi jih povabila k skupnemu konstruktivnemu ustvarjanju vsebin in življenja. Moj predlog županu je bil, da zagotovi tedenske pogovore in prisluhne občanom ter pripomore h kakovosti življenja na Obali. Piranska občinska palača je v Piranu, ki je že tako ali tako težko dosegljiv zaradi prometa. Potem vstopiš v stavbo, kjer te zaustavi varnostnik in obstaneš pred zaklenjenimi vrati. Morala bi biti tudi neka fizična kontaktna točka za občane. Poleg socialnih omrežij, seveda,” pravi Mojca.

Težko prenašam socialno krivico

Mojca s svojimi tremi otroki


Rada ima ljudi, ki imajo širino, ki znajo videti preko svojega nosu, ki znajo stopiti iz svoje cone udobja in se podajajo v take ali drugačne bitke, pojasnjuje Mojca. “Veliko mi pomeni energija, ki jo začutim pri človeku. Zato občudujem posameznike, ki se trudijo za skupnost in za posameznike, ki pomoč potrebujejo. Ne morem požreti dejstva, da so pri nas stiske ljudi tako velike, da se komaj prebijajo iz meseca v mesec, čeprav so v službah, bolijo me krivice in ne prenesem misli, da so v Sloveniji otroci lačni. Zato so moji vzorniki posamezniki, ki se izpostavijo, ki si upajo in niso konformisti,” opiše Mojca svoja stališča.

“Moj najmlajši je bil pred kakim leto čisto jezen, ker sva se z možem pogovarjala samo o politiki, po njegovem. Partner je tudi angažiran in skupaj sva ugotovila, da ko si enkrat na tej poti, ne moreš, da ne bi videl, da se ob tem ne bi angažiral in poskusil kaj spremeniti. Vsak bi se moral vsaj malo potruditi, da ohranimo ta naš planet, da zapustimo našim otrokom boljši svet. Upam, da se bo kritična masa, ki ji je mar, prevesila na zadostno količino, da se bodo odvile spremembe, ki prispevajo k ohranitvi planeta. Pri tem bi morali sodelovati predvsem odločevalci,” kliče Mojca k angažirani spremembi.

Hranim dobrega volka

Kot podjetnica s poslom, kjer ni plače na koncu meseca, ampak si je potrebno plačilo vsak mesec sproti ustvariti, in potem še ta angažma v občini, “me včasih dela malce bipolarno,” se smeje Mojca. “Ker je oboje kar velik zalogaj – saj se moram vsaki strani kar precej posvetiti –, ni lahko,” priznava. “Potem so tu primarno še otroci, partner, ljubljenčki in vsak potrebuje svojo pozornost. Je potrebno kar krmariti, vendar res ni težko, če vidiš rezultate. Prav pri »politiki« pa vse skupaj traja predolgo,” še doda.

Tudi zato ves čas dela na sebi. “Ves čas se trudim hraniti dobrega volka in se vsak dan znova učim. Občudujem naravo vedno znova, vsak dan me navduši. Sprehodi s kužkom med oljčniki in gozdnim prostranstvom, me vedno znova navdušujejo in mi vrnejo energijo, ki jo porabim med delom. Ljudje smo pozabili, da smo del narave in smo se popolnoma izolirali. Živimo zaprti, v svojih domovih in je ne doživljamo več. Zato smo, kjer smo,” najin pogovor zaokroži Mojca.

Spletni portal Navdihni.me  in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje. Lahko si pa izberete tudi e različico, če želite. Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta. Mnenja sogovornice ne izražajo nujno stališč uredništva.

Foto: osebni arhiv sogovornice

VIR: insights/Navdihni me