Na razpis za nagrado, ki jo že štiriintridesetič podeljuje Radiotelevizija Slovenija z željo, da bi vzpodbudila izvirne dosežke in nagradila opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti, ki sledijo žlahtni tradiciji Ježkovega duha, je prišlo več izjemno kvalitetnih predlogov. Žirija v sestavi Jelka Stergel – predsednica, mag. Alenka Gotar, Gašper Salobir, Ingrid Kovač Brus, Nejc Jemec, Andraž Pöschl in Vanja Vardjan je po skrbnem pregledu, temeljiti razpravi in odgovornem tehtanju o izvirni ustvarjalnosti kandidatov z različnih področij delovanja odločila, da nagrado Franeta Milčinskega Ježka za leto 2022 prejme Vlado Poredoš.

Nedeljsko popoldne

Letos bomo nagrado podelili v nedeljo, 27. novembra 2022, v oddaji Nedeljsko popoldne v ob 17.30 na TV SLO 1.

Žirija se je pridružila mnenju predlagatelja (Zdenka Matoza), da je Vlado Poredoš s svojo poetiko, kakor tudi ustvarjalnim in življenjskim duhom, sledi umetniškemu motu Franeta Milčinskega Ježka, da lahko občinstvo zabavaš tudi na visoki kulturni ravni; da je tudi grenkost življenja lažje prenašati s smehom in da je visoka umetnost tudi tista, ki je blizu sleherniku.

Vlado Poredoš zna zajeti tisto nevidno, a vsem znano, in ga poetično ubesediti. Kot Prekmurec v Zasavju ima našpičena ušesa, je radovednega duha in rad knapovske besede iz zgodbe oblikuje v poetična besedila skupine Orlek. Ta imajo poudarjeno socialno noto, opevajo proletarski, knapovski vsakdan in premorejo črn, obešenjaški humor. Dejaven je tudi pri raziskovanju knapovske zgodovine in pri ohranjanju knapovske industrijske dediščine, pa tudi pri spodbujanju mladih lokalnih glasbenikov.

Žirija je v obrazložitvi zapisala:

Dosedanji prejemniki nagrade Franeta Milčinskega – Ježka

Marjan Marinc, Bojan Adamič, Srečko Golob, Urban Koder, Iztok Mlakar, Mojmir Sepe, Ervin Fritz, Jani Kovačič, Tomaž Pengov, Pavel Lužan, Gojmir Lešnjak, Vita Mavrič, Zlatko Šugman, Jure Ivanušič, Črt Škodlar, Nataša Tič Ralijan, Andrej Rozman Roza, Sašo Hribar, Kolektiv Narobov, Adi Smolar, Tone Partljič (za življenjsko delo), Lado Leskovar, Vinko Möderndorfer, Barbara Cerar in Tone Fornezzi – Tof (za življenjsko delo), Tilen Artač, Toni Gašperič, Marko Radmilovič, Ljerka Belak, Desa Muck, Drago Mislej – Mef, Zoran Predin, Jurij Souček (za življenjsko delo), Marko Brecelj, Vlado Kreslin in Svetlana Makrovič.

Slovensko glasbeno sceno je Poredoš najbolj zaznamoval z zasedbo Orlek, v kateri je s sodelujočimi glasbeniki razvil svojevrstno zmes rocka, bluesa, folka in etna, v besedilih pa izrisal pristno sliko na prvi pogled neuglednega, večkrat po krivici zapostavljenega, pa vendar prekrasnega koščka Slovenije, na katerem se odvijajo zgodbe ljudi, ki jim življenje ni prizanašalo. Glasba zasedbe Orlek je v svojem duhu blizu naravnemu, pristnemu ljudskemu izražanju, kar je odličen okvir za Poredoševa iskriva, neizumetničena besedila. V vseh letih svojega ustvarjanja Vlado Poredoš slovenskemu občinstvu ponuja samo tisto, kar se mu ob strogi avtocenzuri zdi primerno za širši krog poslušalcev. Ob tem daje prednost zgodbam drugih, ki se jim približa z empatično naklonjenostjo, ter se raje vzdrži vsevednega poveličevanja lastnega mnenja, kar ni le umetniška, ampak predvsem človeška vrlina.

Poredoševa velika predanost ustvarjalni muzi ter mogočna, doživeta in prepričljiva interpretacija ga postavljata med najvidnejše interprete njegove generacije.

Simpatični in zgovorni mož prihaja iz Beltincev, a ga je že pred več kot tremi desetletji srce povedlo v Zasavje, natančneje v Zagorje.

Ob glasbenem udejstvovanju pa je Vlado Poredoš tudi velik ljubitelj športa in strasten navijač, predvsem ekipnih športov.

Služba za komuniciranje RTV Slovenija

VIR: RTV Slovenija