Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič je na akademiji izpostavil, da kmetje trdno stojijo za svojimi načeli in vrednotami pri svojem poslanstvu – pridelavi hrane. Slovenska hrana je bistveno več kot samo hrana za preživetje - je dar, je dostojanstvo, je slovenska identiteta in je obstoj. 

(Ponikva, 8. oktobra 2023) – V organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), župnije Ponikva  in občine Šentjur pri Celju ter ob pomoči številnih prostovoljcev je danes na Ponikvi potekalo 20. vseslovensko srečanje kmetov pri zavetniku kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva - blaženemu Antonu Martinu Slomšku. Vodilna misel srečanja je bila Besede mičejo, zgledi vlečejo. z napitnico Vinska kraljica Slovenije Maja Pečarič.

Dva žlahtna poklica: kmet in duhovnik

Srečanje se je začelo s sveto mašo v cerkvi svetega Martina na Ponikvi, ki jo je daroval upokojeni mariborski nadškof msgr. dr. Marjan Turnšek. Kot postulator za Slomškovo razglasitev za svetnika se je v pridigi oprl na Slomškovo pesem: Najžlahtnejši stan – kmétovski ino duhóvski.  Pod tem naslovom je Slomšek v letu svoje nove maše (1824) napisal 17-kitično pesem, v kateri za takratni in današnji čas presenetljivo enači po žlahtnosti kmečki in duhovniški stan. »Oba sta danes to »žlahtnost« pri ljudeh v veliki meri izgubila, čeprav oba ostajata za človeško zemeljsko in večno srečo temeljnega pomena. Slomšek je hkrati kmet in duhovnik, a najprej kmet, nato duhovnik,« je izpostavil škof Turnšek.

Evangeličanski škof Geza Filo se je v nagovoru dotaknil pomena našega poslanstva. »V miru pridelovati naš vsakdanji kruh, ga jesti in deliti z drugimi, to je nekaj, kar nima alternative. In narod, ki to spozna, ima svojo prihodnost. Prihodnost, ki je povezana z domačo grudo in njenimi žlahtnimi darovi.« 

Sveto mašo so vsebinsko obogatili številni sodelujoči, še posebej simbolno močno je bilo prinašanje darov,  s petjem pa so jo naredili še posebej svečano Fantje z Jožefovega hriba pod vodstvom zborovodje in organista Primoža Krta s solistko Andrejo Zakonjšek. 

K duhovno bogatemu bogoslužju je na  koncu z zahvalo v imenu prizadetih območij  v Zgornje-Savinjski dolini in na Koroškem postavil piko na i Jože Lenko: »S solznimi očmi smo opazovali, kako smo nemočni.  A ljubezen do zemlje in upanje sta se hitro povrnila ob izkazani pomoči z vseh strani. Zahvaljujemo se Ti Bog za milost dela na kmetiji. Slabo plačano in premalo cenjeno, pa vendar v svojih rokah čutiti zemljo, vonjati travniško cvetje in se prepusti zavetju gozdov, nas vedno navdaja z notranjim mirom, vero in ljubeznijo.« 

Na akademiji je ob začetku zbrane pozdravila podžupanja občine Šentjur Silva Koželj,  potem pa je prisotne nagovoril predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič, ki je poudaril: » Letos so se ob ujmah, ki so zajele velik del Slovenije, pokazali številni zgledi, kako pomembna je hitra pomoč. Kmetje smo bili med prvimi, ki smo pomagali. Tako med sabo kot drugim. Spomladi smo bili deležni očitkov, kako velike traktorje imamo, po ujmah pa smo ravno zaradi teh lahko med prvimi učinkovito  nudili pomoč.«

Nadaljeval je: »Danes je 'skupni duh Evrope' na velikih preizkušnjah, in kmetijstvo, ki je jedro tega skupnega, še toliko bolj. Ekstremne okoljske omejitve glede uporabe sredstev za varstvo rastlin in gnojenja, nenaklonjenost, da ne rečem kar sovraštvo do živinoreje tako evropskim kot slovenskim kmetom grenijo življenje.«

Predlogi so neživljenjski, nelogični, kratkovidni in škodljivi za prihodnost Evrope. Ti predlogi lahko povzročijo, da bomo v Evropi prišli od presežkov hrane k pomanjkanju. K vzroku, zaradi katerega je pravzaprav nastala skupna kmetijska politika. Da odpravi lakoto in zagotovi primeren standard kmetov. 

Tudi danes želimo imeti kmetje primeren standard, pripravljeni in sposobni smo pridelovati hrano, a ne za vsako ceno. V Sloveniji je veliko polkmetij, kjer se še vedno plača iz službe preliva v kmetijo. Naša generacija to še počne, mladi pa na to ne pristajajo. Želijo si primeren zaslužek iz kmetijske dejavnosti, ki bo zagotavljal preživljanje družine in razvoj kmetije. In prav je, da to pričakujejo in tudi zahtevajo!« je med drugim izpostavil Žveglič.

V krajšem pogovoru  je nekaj izzivov in pogledov predstavil mladi kmet Primož Pevec iz Slatine pri Ponikvi. »Izzivov za mlade je ogromno. Najprej ustvariti družino, brez te ni prihodnosti. Na kmetijah so večgeneracijske družine, kjer se prenaša znanja, gradi se potrpljenje in strpnost. Kmetij je vse manj, zato smo za politike manj zanimivi. Kmetje se bomo trudili za svoj obstoj, za to, da bo slišan naš glas, in verjamem, da naš čas še prihaja,« je z optimizmom zaključil Pevec

Osrednji gost akademije je bil igralec, dramatik in režiser Gregor Čušin. »Ker Boga v molitvi Oče naš tikamo, sem se tudi jaz odločil, da bom s svetniki na ti,« je za uvod povedal Čušin. Njegove interpretacije zgodb Svetega pisma so iskrive. Danes je predstavil 'ozadje' spora med Kajnom in Abelom, pogovoril se je z zavetnikom vinogradnikov svetim Urbanom, za katerega se ne ve točno, ali sta bila dva ali samo eden, in osvetlil nekaj bistvenih potez blaženega Slomška in njegovo 'rivalstvo' s Prešernom. 

V kulturnem programu je sodeloval še Kvartet ljudskih pevcev z Vitanj, dijaki Šolskega centra Šentjur, ljudska pesnica Ivanka Uduč, Fantje z Jožefovega hriba pod vodstvom zborovodje in organista Primoža Krta ter solistka Andreja Zakonjšek. 

Za dober tek pred pogostitvijo z golažem in drugimi dobrotami, ki so jih pripravile kmečke žene iz okoliških društev, pa je poskrbela z napitnico Vinska kraljica Slovenije Maja Pečarič.

VIR: KGZS