Ob jubileju tudi koncert v Kulturnem domu Mengeš
Ob jubileju tudi koncert v Kulturnem domu Mengeš
Najstarejša radijska oddaja Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, ki je zaslužna za popularizacijo narodnozabavne glasbe in je med drugim "ustoličila" brata Avsenik, praznuje častitljiv jubilej, 70 let.
Služba za komuniciranje RTV Slovenija
16. november 2023 ob 16.26
Ljubljana - RTV SLO
Ljubljana - RTV SLO
Ob 70 letnici oddaje Četrtkov večer domačih pesmi in napevov bo v četrtek, 23. novembra 2023, ob 20. uri v Kulturnem domu Mengeš koncert, na katerem bodo nastopili Alpski kvintet, Ansambel Ano ur'co al'pej dvej, Ansambel Braneta Klavžarja, Trio Roberta Smolnikarja s pevko Mojco Bitenc, Kvintet bratov Smrtnik in septet Andreja Topliška. Prireditev bo povezovala Lucija Grm.
Neposredni radijski in video prenos prireditve bo na Prvem programu Radia Slovenija in na spletni strani Prvega programa Radia Slovenija.
Foto: Radio Prvi/Špela Šivic
V radijskih začetkih je bila to skoraj zagotovo najbolj poslušana oddaja in takratni Radio Ljubljana oziroma danes Radio Slovenija sta zaslužna za popularizacijo narodnozabavne zvrsti vse do danes.
Na začetku so v Četrtkovem večeru nastopali zlasti izvajalci ljudskih pesmi in napevov: Vaški kvintet z Božem in Miškom, harmonikar Avgust Stanko, pevki Rezika Koritnik in Sonja Hočevar, Tone Kozlevčar, Fantje na vasi, Beneški fantje in številni drugi godci in pevci. Prav leto 1953 pa sovpada tudi z začetki Ansambla bratov Avsenik, saj je takrat 24-letni Slavko Avsenik s svojim triom prvič nastopil ravno v oddaji Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
Narodnozabavna glasba, ki se je začela pojavljati po drugi svetovni vojni, je spoj tedanje popularne in ljudske glasbe. V njej je sprva klavirska harmonika zelo hitro utrdila svoj položaj. Vse do danes je ansambel največkrat dobil ime ravno po harmonikarju. Za popularizacijo diatonične harmonike pa je zaslužen Lojze Slak. Gre za mešanje slogov in nazaj v ljudsko glasbo so se ravno iz narodnozabavne prenesli uporaba osnovnih harmonskih stopenj (tonika – subdominanta – dominanta), igranje glavne melodije v terčnih ali sekstnih intervalih ter beglajtanje – potresavanje akordične spremljave (Kovačič, 2015).
Narodnozabavna glasba, ki se je začela pojavljati po drugi svetovni vojni, je spoj tedanje popularne in ljudske glasbe. V njej je sprva klavirska harmonika zelo hitro utrdila svoj položaj. Vse do danes je ansambel največkrat dobil ime ravno po harmonikarju. Za popularizacijo diatonične harmonike pa je zaslužen Lojze Slak. Gre za mešanje slogov in nazaj v ljudsko glasbo so se ravno iz narodnozabavne prenesli uporaba osnovnih harmonskih stopenj (tonika – subdominanta – dominanta), igranje glavne melodije v terčnih ali sekstnih intervalih ter beglajtanje – potresavanje akordične spremljave (Kovačič, 2015).
Razvoj narodnozabavne glasbe je s Četrtkovim večerom najtesneje povezan predvsem zaradi bratov Avsenik. Prav vsi glasbeniki so na začetku v radijskem programu nastopali živo. Doslej se je izmenjalo šest urednikov oddaje, prvi urednik Četrtkovega večera je bil Janez Bitenc, sledili so mu Božo Grošelj, Boris Kovačič in Kajetan Zupan. Leta 1980 pa do upokojitve, oktobra 2015, ga je več kot trideset let pripravljala glasbena urednica Irma Rauh, zdaj pa je njeno delo prevzel glasbeni urednik Tomaž Guček.
Namesto vstopnine se zbirajo prostovoljni prispevki za prizadete v letošnjih poplavah. Brezplačne vstopnice se lahko prevzamejo v Melodiji Mengeš, občini Mengeš ali eno uro pred prireditvijo v Kulturnem domu Mengeš.
