Zmanjšanje porabe elektrike in povečanje proizvodnje iz sončnih elektrarn sta delež energije iz obnovljivih virov dvignila nad 25 odstotkov.

Delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni rabi energije v Sloveniji je lani dosegel 25,5 odstotka, je sporočil državni statistični urad.

V letu 2024 Sloveniji to ni uspelo. Delež je takrat znašal 24,6 odstotka, 25-odstotni cilj iz evropske zakonodaje pa je naša država dosegla šele na podlagi dogovora o statističnem prenosu deleža s Hrvaško.

Ključen je bil padec porabe

Lanska rast deleža OVE je po pojasnilih statistikov posledica nekaj več kot dvoodstotnega zmanjšanja celotne bruto končne rabe energije ob minimalnem upadu količine obnovljivih virov v bruto končni rabi energije (za nekaj več kot 0,1 odstotka).

V sektorju električne energije se je sicer delež obnovljivih virov povečal za 2,8 odstotne točke, na 45,9 odstotka, predvsem zaradi velike rasti proizvodnje v sončnih elektrarnah. Ta je narasla za 26 odstotkov.

V sektorju ogrevanja in hlajenja se je delež obnovljivih virov zmanjšal za 1,7 odstotne točke in je znašal malenkost manj kot 32 odstotkov. V tem sektorju so k nižjem deležu obnovljivih virov največ prispevala lesna goriva za ogrevanje. Poraba teh je upadla za 10,2 odstotka, medtem ko je na skupni ravni poraba vseh energentov v omenjenem sektorju ostala skoraj nespremenjena - zmanjšala se je za vsega 0,1 odstotka.

V prometu se je delež obnovljivih virov povečal za 1,7 odstotne točke, na skoraj 11 odstotkov. Porast je povezan predvsem z zmanjšanjem porabe dizelskega goriva, in sicer za 8,8 odstotka, obenem pa se je poraba biogoriv v prometu povečala za 19 odstotkov.

Prihaja strožji cilj

Cilj 25-odstotnega deleža obnovljivih virov v bruto končni rabi energije narekuje evropska direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. Slovenija je lani cilj brez dogovora o statističnem prenosu deleža s katero od drugih članic EU dosegla šele drugič. Prvič ga je leta 2023, ko je ta delež znašal malenkost več kot 25 odstotkov.

Novi zakonski cilj je sicer še strožji - do leta 2030 naj bi delež obnovljivih virov zvišali na vsaj 33 odstotkov.

Uradni proizvodni podatki za septembra letos

Statistični urad je ob tem objavil tudi podatke o proizvodnji v slovenskih elektrarnah za letošnji september. Neto proizvodnja je znašala 947 gigavatnih ur električne energije, tri odstotke manj kot v istem mesecu lani in štiri odstotke več kot avgusta.

»V hidroelektrarnah je bila proizvodnja v primerjavi z lanskim septembrom manjša za 32 odstotkov, v termoelektrarnah pa za 19 odstotkov,« so zapisali na SURS. Sončne in vetrne elektrarne so skupno proizvodnjo povečale za 32 odstotkov, jedrska elektrarna pa za osem odstotkov.

VIR: https://www.nas-stik.si/