vabimo vas na predstavitev prevodnih leposlovnih novosti, ki bo v torek, 10. 12., ob 11. uri v Knjigarni Konzorcij.

Spoštovani,

vabimo vas na predstavitev prevodnih leposlovnih novosti, ki bo v torek, 10. 12., ob 11. uri v Knjigarni Konzorcij.

Predstavili bomo roman Zvezdna vrata Ingvild H. Rishøi v prevodu Petre Piber, družinski roman Mladi Mungo Douglasa Stuarta v prevodu Jerce Kos, roman, ki so ga navdihnili resnični zgodovinski dogodki, Tančina življenja Jaapa Robbena v prevodu Stane Anželj, psihološki roman Kako ljubiti hčerko Hile Blum v prevodu Kristine Jurkovič, avtobiografsko Københavnsko trilogijo Tove Ditlevsen v prevodu Ane Ugrinović in Zamalek, roman o kismetu, Dejana Tiaga - Stankovića v prevodu Branka Gradišnika.

Urednikoma Darji Marinšek in Andreju Ilcu se bodo v pogovoru pridružile prevajalke Jerca Kos, Stana Anželj, Kristina Jurkovič in Ana Ugrinović.

Ob tej priložnosti pa vas vabimo, da v mobilni aplikaciji Mladinska knjiga Plus prisluhnete novi zvočnici – v zvočni obliki je izšel dolgo pričakovan fantazijski roman Andrzeja Sapowskega Veščec, Zadnja želja, ki ga bere igralec Matej Puc.

Lepo vabljeni!

 Zvezdna vrata je božična zgodba za naš čas, ki spodbuja k razmišljanju o revščini, upanju in sanjah. Topla in čustvena pripoved o očetu, ki se trudi po svojih najboljših močeh, vendar ne dovolj, starejši sestri, ki poskuša stopiti v njegove čevlje, in mlajši, ki nikoli ne preneha upati, je v Skandinaviji takoj po izidu postala moderna klasika za mlade in stare. Zgodbo je Oprah Winfrey uvrstila na seznam Oprah’s Best Books of 2024, nad njo pa se na Instagramu navdušuje tudi pevka Dua Lipa. Po njej bodo posneli film, ki bo v kinodvoranah predvidoma konec prihodnjega leta.

Desetletna Ronja živi v Oslu s sestro Melisso in očetom, ki večino časa preživi v pubu Zvezdna vrata. Ko oče izgubi zaposlitev, mu Ronja pomaga najti službo prodajalca božičnih dreves. Zdi se, da se je njegova sreča obrnila – v trenutku je hladilnik povsem založen in njun ljubeči oče diši po jelkovih iglicah namesto po pivu. Toda takoj, ko dobi denar v roke, postane skušnjava, da bi šel v lokalni pub prevelika. In dekleti sta spet prisiljeni poskrbeti sami zase. S humorjem in naivno iznajdljivostjo bo Ronja našla pot in dokazala, da je otroška domišljija močnejša od boleče družbene realnosti.

Po prvencu Shuggie Bain, ki je leta 2020 osvojil Bookerjevo nagrado, britansko književno nagrado za najboljši prvenec ter britansko nagrado za knjigo leta, se Douglas Stuart vrača z Mladim Mungom, vrhunsko družinsko dramo o ljubezni v svetu, prežetem s predsodki in nasiljem. Stuartovo pisanje si je med tujimi kritiki prislužilo laskave primerjave s klasikom Charlesom Dickensom, po knjigi pa BBC pripravlja televizijsko priredbo.

Življenje v glasgowski delavski soseski v 90. letih je vsakodnevni boj. V neperspektivnem proletarskem okolju, kjer vladajo ulične tolpe, alkoholizem in družinske zlorabe, lahko preživijo samo tisti, ki imajo dovolj trdo kožo. Za 15-letnega Munga Hamiltona je boj že vnaprej izgubljen; celo njegova družina čuti, da ta čedni, nežni fant ne sodi v njihov svet. Vsak po svoje ga poskušajo spremeniti, ga utrditi, iz njega narediti moža. Mungo si na vse pretege prizadeva, da bi bil tak kot drugi, dokler nekega dne ne odkrije nekoga, ob komer se mu ni več treba pretvarjati, fanta, ki ogrozi njegovo življenje – a je obenem njegova odrešitev.

Nizozemski pisatelj Jaap Robben v romanu Tančina življenja razkriva dolgo zamolčano čustveno travmo, ki so jo zaradi rigidne nizozemske družbe, cerkvenih pravil in strogih družbenih norm več desetletij doživljale številne ženske. Pripoved, ki so jo navdihnili resnični dogodki iz druge polovice dvajsetega stoletja, raziskuje usodo mamic mrtvorojenih nezakonskih otrok. Povsem nemočne in pogosto brez vsakršne družinske opore so bila ta dekleta in ženske na milost in nemilost prepuščene lokalni cerkveni skupnosti ter prisiljene vse življenje živeti s skrito bridkostjo.

Piše se leto 1963. Pred Friedo je še vse življenje, prihodnost je polna svetlih obetov. Ko nekega dne spozna Otta, prvič okusi ljubezen, kmalu zatem pa tudi strast. A Otto je poročen in v strogem katoliškem okolju morata svojo zvezo skrivati – dokler se ne zgodi nesreča, ki ju bo za vselej zaznamovala in sesula Friedin svet. Toda desetletja pozneje dolgo zamolčana bridkost pronica na plan in Frieda se naposled opogumi poiskati tisto, kar je v prejšnjem življenju izgubila.

Avtorica Hila Blum je za napeto psihološko dramo o napakah, ki jih zagrešimo v imenu ljubezni, prejela prestižno Sapirjevo nagrado, knjiga pa je postala mednarodna uspešnica.

Lahko rečem, da sem vse, kar sem storila, storila iz ljubezni do nje, zapiše Lejina mama v romanu Kako ljubiti hčerko. Odkar je njena hči odšla od doma in s starši prekinila skoraj vse stike, se Joela sprašuje, kaj je zakrivila, s čim jo je pregnala. Edinka, ki ji je bila nekoč tako blizu, je zdaj zanjo popolna uganka, njeno dejanje pa nerazumljivo in kruto. Lejino otroštvo je bilo vendarle polno radosti, mamina ljubezen do nje brezpogojna. Kako se je lahko sprva tako tesen odnos z leti tako skrhal?

Tove Ditlevsen je, odkar je vedela zase, hotela samo pisati. Pisanje je bilo zanjo edina možna rešitev, le tako je lahko ubežala surovi resničnosti, le z besedami je lahko prekrila rane svojega otroštva. Kajti Tove si je od življenja želela več, kot ji je bila družba pripravljena dovoliti. Več od neljubeče mame in revne delavske četrti, kjer se je rodila. Več od otroštva, ki se je končalo pri štirinajstih. Več od mladosti, zaznamovane z iskanjem dela, selitvijo od doma, prvimi neprijetnimi spolnimi izkušnjami in nacističnim fanatizmom tedanjega časa. Pa tudi več od odvisnosti, v katero je zakorakala že s prvo poroko in ki je nazadnje zapečatila njeno usodo.

V Københavnski trilogiji spregovori o svojem življenju, zakonih, materinstvu in splavih, pisateljski karieri, pa tudi o odvisnosti od pisanja, ljubezni in drog. Njena izkušnja ženske, ki si v 20. stoletju prizadeva postati pisateljica, se obenem bere kot roman in kot manifest ženske identitete sodobnega feminizma.

Izid knjige sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.

»Če se je o Aleksandriji najlepše razpisal Lawrence Durrell, potem je v Zamaleku na podoben način skozi vznemirljive usode svojih junakov in nenavadne trenutke njihovih življenj Kairo ovekovečil Dejan Tiago - Stanković,« je o romanu Zamalek dejal Goran Marković, avtor uspešnice Beograjski trio.

Zamalek, v podnaslovu roman o kismetu in posthumnem življenju, je vešče napisana zgodba srbsko portugalskega pisatelja Dejana Tiaga-Stankovića, ki se odvija sredi Kaira, v elitni četrti Zamalek.

V romanu ne spoznavamo samo prepletenih usod Kairčanov najrazličnejših stanov, verskih in drugih običajev, temveč postaja na trenutke glavni junak kar mesto samo.

Izid knjige sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.

VIR: MKZ