Računsko sodišče je revidiralo učinkovitost poslovanja agencije SPIRIT pri tehnični vzpostavitvi in organizaciji posredovanja podatkov za izvedbo nadzorov nad višino prejetih pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen energentov na podlagi Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. Računsko sodišče je ugotovilo, da agencija v tem delu poslovanja ni bila učinkovita.

Datum objave:

25. november 2024

Avtor:

Polona Bahun

Avtor fotografij:

Freepik

Računsko sodišče je revidiralo učinkovitost poslovanja agencije SPIRIT pri tehnični vzpostavitvi in organizaciji posredovanja podatkov za izvedbo nadzorov nad višino prejetih pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen energentov na podlagi Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. Računsko sodišče je ugotovilo, da agencija v tem delu poslovanja ni bila učinkovita.

Namen Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize je bil med drugim z različnimi oblikami finančne pomoči podpreti gospodarstvo, ki se je v letu 2023 soočalo z visokimi cenami energentov. Da bi podjetja pomoč prejela takrat, ko so jo dejansko potrebovala, so morala vloge za pomoč za celotno leto 2023 vložiti do 28. februarja 2023. Izračun višine pomoči, do katere je bilo posamezno podjetje upravičeno, je temeljil na ocenah prihodnjih kupljenih količin energentov in njihovih predvidenih cenah. Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize je agenciji zato naložil izvedbo naknadnih nadzorov nad višino prejetih pomoči, in sicer na podlagi primerjave ocenjenih ter dejanskih količin in cen kupljenih energentov. Podatke za nadzor so morali agenciji posredovati dobavitelji in distributerji energentov (zavezanci za posredovanje podatkov), za katere je bila v primeru neizpolnitve te obveznosti predvidena globa v znesku sto tisoč evrov.

Agencija je 1. marca lani predpisala vrsto in obliko podatkov za izvedbo nadzorov ter način elektronske izmenjave podatkov. Od zavezancev za posredovanje podatkov je zahtevala, da v skladu z objavljenimi tehničnimi specifikacijami razvijejo in v svoje informacijsko okolje namestijo programski vmesnik, ki ji bo omogočil prevzem podatkov v zavezančevem informacijskem okolju. Odločitev za to obliko tehnične vzpostavitve posredovanja podatkov ni temeljila na primerjalni analizi, v okviru katere bi agencija utemeljila izbrani pristop v primerjavi s širše uporabljanimi pristopi, kot je na primer centraliziran programski vmesnik za zbiranje podatkov ali ročno izpolnjevanje spletnih obrazcev. Agencija tudi ni pripravila strokovno utemeljene ocene stroškov, ki bi jih različne oblike vzpostavitve posredovanja podatkov za nadzore predstavljale za zavezance.

Agencija je prejela 1.966 vlog za pomoč, na podlagi katerih se je izkazalo, da je med zavezanci za posredovanje podatkov približno 460 posrednih dobaviteljev, od katerih jih mora približno 440 poročati o do petih odjemalcih energentov. Poleg tega je moramo 346 zavezancev posredovati podatke zgolj za enega odjemalca energentov. Med njimi so bila številna gasilska in druga lokalna društva, občine, župnije ter druge manjše organizacije, ki so se znašle v vlogi dobaviteljev energentov, ker so dovolile operaterjem mobilnih omrežij, da na njihove zgradbe namestijo telekomunikacijsko opremo in za ta namen porabljajo električno energijo. Agencija kljub temu ni ponovno proučila, ali je predpisana oblika posredovanja podatkov res najbolj primerna in za te in druge zavezance za posredovanje podatkov stroškovno učinkovita.

Predvideni rok za prvo posredovanje podatkov za nadzore in skrajni rok za vzpostavitev programskih vmesnikov je bil 31. julij 2023. Agencija je večino zavezancev za posredovanje podatkov šele 40 dni pred rokom za prvo posredovanje podatkov obvestila o njihovih obveznostih, kljub temu da je od prejema vlog takrat minilo že 113 dni in da manjši dobavitelji brez obvestila niso mogli vedeti, da so bili v vlogah končnih odjemalcev navedeni kot dobavitelji in da imajo iz tega izhajajoče zakonske obveznosti.

Zavezanci so po podatkih agencije za posredovanje podatkov za nadzore vzpostavili 353 programskih vmesnikov. Agencija je podatke prevzemala v obdobju več mesecev in je od zavezancev za posredovanje podatkov zahtevala neprekinjen dostop do tistega dela njihovega informacijskega okolja, kjer so objavili podatke. Dostopne naslove, prijavna imena in gesla so morali zavezanci poslati na skupni elektronski naslov agencije, do katerega je imelo dostop večje število zaposlenih. Nekateri dostopni podatki so bili z elektronskega naslova agencije posredovani tudi na zasebni elektronski naslov, vzpostavljen izven informacijskega okolja agencije. Agencija poleg tega zavezancem za posredovanje podatkov ni sporočila, kdaj je prevzela zahtevane podatke. Zunanje povezave v informacijska okolja zavezancev so zato ostale aktivne več mesecev po tem, ko agencija dostopa ni več potrebovala. S tem je agencija po oceni računskega sodišča informacijska okolja zavezancev za posredovanje podatkov izpostavljala povečanemu tveganju nepooblaščenih dostopov.

Agencija zavezancev za posredovanje podatkov ni učinkovito podprla pri izpolnjevanju njihovih obveznosti, saj ni imela celovitega pregleda nad njihovimi številnimi vprašanji in prošnjami za pomoč pri vzpostavitvi posredovanja podatkov. Poleg tega jim kljub njihovim pozivom ni jasno in natančno razkrila, za katere njihove odjemalce energentov potrebuje podatke za nadzor. Namesto tega je 27 dni pred rokom za prvo posredovanje podatkov objavila davčne in matične številke odjemalcev energentov, ki so vložili vloge za pomoč po Zakonu o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ter zavezance za posredovanje podatkov pozvala, naj med njimi poiščejo svoje stranke.
Računsko sodišče je agenciji podalo priporočila za izboljšanje poslovanja.

VIR: Naš Stik