Nadzor nad oglaševanjem prehranskih dopolnil bo postal strožji in aktivnejši, vanj sta se vključila AKOS in Inšpektorat RS za kulturo in medije. Za mnenje o tem smo se obrnili na Oglaševalsko razsodišče, ki deluje pod okriljem SOZ.

Nadzor nad oglaševanjem prehranskih dopolnil bo postal strožji in aktivnejši, vanj sta se vključila AKOS in Inšpektorat RS za kulturo in medije. Za mnenje o tem smo se obrnili na Oglaševalsko razsodišče, ki deluje pod okriljem SOZ.

sreda, 13. November, 2024

Kaja Kovič Novinarka Marketing magazina

V Sloveniji je vzpostavljen nov pristop k nadzoru oglaševanja prehranskih dopolnil, pri tem pa bosta po novem sodelovala Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) in Inšpektorat RS za kulturo in medije. Oba sta že začela aktivno ukrepati proti medijem, ki predvajajo sporne oglase; doslej se namreč instituciji kljub zakonskim možnostim nista vključevali v tovrstne nadzore.

So že stopili v akcijo

Zdravstveni inšpektorat je že izrekel več kot milijon evrov kazni podjetjem, ki oglašujejo prehranska dopolnila z zavajajočimi zdravstvenimi trditvami. Zdaj pa sta predstavnik AKOS-a Tomaž Gorjanc in glavna medijska inšpektorica Sonja Trančar pristopila k nadzoru in vsem izdajateljem medijev že poslala poziv k doslednemu spoštovanju zakonodaje. Po njunih besedah bo sledila preventivna akcija, v prihodnje pa bodo aktivnosti stopnjevali tudi z uvedbo prekrškovnih postopkov proti kršiteljem.

Kršitev s področja oglaševanja prehranskih dopolnil sicer še ne bodo ugotavljali s sistemskim nadzorom medijskih vsebin, temveč se bodo morali postopki še naprej začeti tako kot do zdaj, torej na podlagi prijave, zato pozivajo ljudi, naj sporne vsebine prijavijo zdravstvenemu inšpektoratu, oni pa bodo nato obvestili druge pristojne institucije.

Oglasi, ki izkoriščajo neizkušenost in zaupanje

Jaka Repanšek, predsednik Oglaševalskega razsodišča (OR), ki deluje pod okriljem Slovenske oglaševalske zbornice je za MM dejal, da OR pozdravlja strožji in aktivnejši nadzor nad oglaševanjem prehranskih dopolnil. »Pri Oglaševalskem razsodišču se vse od pandemije soočamo s porastom primerov neetičnega oglaševanja na področju prehranskih dopolnil, zdravil in medicinskih pripomočkov, katerih oglaševanje je podrobneje urejeno v Slovenskem oglaševalskem kodeksu. Z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da številni oglasi na tem področju izkoriščajo neizkušenost in zaupanje zlasti ranljivih skupin prebivalstva, kar smo posebej poudarili tudi v nedavni odločbi Oglaševalskega razsodišča št. 416-2024, ki se je nanašala na nedopustno oglaševanje medicinskih pripomočkov za sluh. Pri tem poudarjamo, da je učinkovita samoregulacija, za katero je pristojno Oglaševalsko razsodišče, vselej v prepletu z učinkovitim izvajanjem predpisov na državni ravni s strani za to pooblaščenih organov in agencij.«

Oglaševalsko razsodišče poudarja dobro sodelovanje, ki ga izvajajo s Tržnim inšpektoratom RS na področju spornih oglaševalskih praks, pri tem pa želijo okrepiti sodelovanje z drugimi pristojnimi organi in institucijami. »Pri prenovi določb Slovenskega oglaševalskega kodeksa posebno pozornost namenjamo tudi določbam o oglaševanju prehranskih dopolnil, zdravil in medicinskih pripomočkov. Prepričani smo, da lahko samo v učinkovitem prepletu ukrepov na področju samoregulacije in regulacije dosežemo želene cilje pri urejanju spornih oglaševalskih praks, zlasti na tovrstnih občutljivih področjih.«

VIR: MM