Knjige III. letnika Zvezdna Beletrina so na pomladnem nebu zasijale kot spominsko darilo štirim pisateljem in pisateljici čudovitih zgodb slovenske in svetovne klasike za mlade bralce. Zanimivo je, da bi prav v letošnjem letu Oscar Wilde praznoval svoj 170. rojstni dan, Vitomil Zupan in Branka Jurca 110. rojstni dan, 130 let je minilo od prvega izida Knjige o džungli ter 50 let, odkar je svoje pisateljsko pero odložil Erich Kästner.
Knjige III. letnika Zvezdna Beletrina so na pomladnem nebu zasijale kot spominsko darilo štirim pisateljem in pisateljici čudovitih zgodb slovenske in svetovne klasike za mlade bralce. Zanimivo je, da bi prav v letošnjem letu Oscar Wilde praznoval svoj 170. rojstni dan, Vitomil Zupan in Branka Jurca 110. rojstni dan, 130 let je minilo od prvega izida Knjige o džungli ter 50 let, odkar je svoje pisateljsko pero odložil Erich Kästner. »Mladinska literatura klasične Zvezdne Beletrine mladim bralcem ponuja številne izzive za aktualizirano branje zgodb, ki so bile ustvarjene davnega časa. Mladi bralci se med branjem ne srečujejo in spoznavajo le z zgodbo in literarnimi junaki, temveč tudi s seboj, saj branje klasičnih besedil ponuja tako kakovosten monolog kot tudi pogovor v šoli in družini. Močno verjamem, da danes klasika še vedno »sika«, le jezik ji moramo razvezati,« je ob izidu novega letnika povedala urednica Zvezdne Beletrine Anita Dernovšek. Paket vseh petih knjig je na voljo po dostopni ceni 99 evrov.
»Sem lepa? Nisem lepa?« se sprašuje petnajstletna Jagoda. Ker v njenem času selfijev še niso izumili, se ne more ogledovati v telefončku. Svoj obraz zato poustvari s svinčnikom, saj risanje obožuje. V nekaj dneh se mladi umetniški duši zgodi milijon stvari; najpomembnejša pa je fant Dragi, v katerega se zaljubi. Ko zorijo jagode pisateljice Branke Jurca je ena od zgodb za otroke in mladino, ki so polne dogodivščin, humorja in veselja do življenja. Prikupna zgodba bralcu ponudi vpogled v odraščanje mladega dekleta, ki se sooča z različnimi težavami, družinskimi konflikti in strtim srcem, hkrati pa pokaže tudi njeno dobrosrčnost.
Mladinski problemski roman Dvojčici, star že več kot 70 let, pa je delo nemškega pisatelja Ericha Kästnerja. Gre za pripoved o dveh kot jajce jajcu podobnih deklicah, ki se srečata v počitniškem domu v Alpah in postaneta nezdružljivi. Njun skupni cilj je ugotoviti, zakaj kot verjetno enojajčni dvojčici ne živita skupaj in se ne poznata. V pripovedi, ki jo je prevedel Aleš Šteger, tako skujeta načrt in se podata v neznano. Po počitnicah namreč drzno zamenjata vlogi – Lota odpotuje k očetu na Dunaj, Luisa pa k mami v München. Toda začenjajo se prvi spodrsljaji in luknje v načrtu. Bo konec srečen?
Knjiga o džungli iz leta 1894 o človeškem dečku po imenu Mavgli, ki so ga sprva vzgajali volkovi, pozneje pa živali v divjini, je zanimivo branje za mlade in stare. Bralcu se v zgodbah Rudyarda Kiplinga, ki jih je prevedel Janez Gradišnik, razkriva odnos med človeškim in živalskim svetom. Knjiga o džungli je zgodba o življenju poosebljenih živali v džungli, a hkrati tudi o ravnanju in razmišljanju ljudi. Najpomembnejša življenjska lekcija v pripovedi je ne biti strahopetec; tako kot Mavgli se moramo soočiti s svojimi strahovi, pridobiti samozavest in zmagati nad njimi.
Hiša granatnih jabolk, zbirka pravljic velikega irskega pisatelja Oscarja Wilda, in njegova zgodba Sebični velikan, združeni v enotni Beletrinini knjižni izdaji, mlade bralce nagovarjata, da je treba v svetu, polnem zagat in čudes, razmišljati drugače. Wildove fantazijske pripovedi za bralce vseh starosti, ki jih je prevedel Milan Jesih, v zgodbah pravijo, da se moramo truditi, da zakladi ne ostanejo trdno zapahnjeni v skrinjah. Deliti jih je treba z drugimi, ker resnično zablestijo šele v njihovih očeh. Wildova domišljija je bila nadvse živopisna, hkrati pa se ni bal temne plati sveta, spodbujal je sočutje in vzbujal smeh, predvsem pa ostroumno razčlenjeval stvarnost.
Nagajivi mulček teka, ne uboga mame in zgodi se nesreča. Zadnje besede, ki jih še sliši, so: »Da bi te vzel zlomek!« in glej ga zlomka, res ga vzame. Deček vstopi v pravljični fantazijski svet, družbo pa mu dela zvesti kuža Baga. Nasproti dobrega vedno stoji slabo, ki ga v knjigi ponazarja mož v modrem fraku, zlohoten skušnjavec, ki bi rad Teka speljal na človeške stranpoti, kot so kraja, laž in hinavščina, kar pa mu ne uspe. Pravljični svet in svet, od koder je prišel Tek, se ves čas mojstrsko prepletata. Pripoved Vitomila Zupana z naslovom Potovanje v tisočera mesta je človeško topla pripoved, nabita s pozitivnimi čustvi, kot so ljubezen, prijateljstvo, zvestoba, odkritosrčnost.
VIR: Kreativna baza
»Sem lepa? Nisem lepa?« se sprašuje petnajstletna Jagoda. Ker v njenem času selfijev še niso izumili, se ne more ogledovati v telefončku. Svoj obraz zato poustvari s svinčnikom, saj risanje obožuje. V nekaj dneh se mladi umetniški duši zgodi milijon stvari; najpomembnejša pa je fant Dragi, v katerega se zaljubi. Ko zorijo jagode pisateljice Branke Jurca je ena od zgodb za otroke in mladino, ki so polne dogodivščin, humorja in veselja do življenja. Prikupna zgodba bralcu ponudi vpogled v odraščanje mladega dekleta, ki se sooča z različnimi težavami, družinskimi konflikti in strtim srcem, hkrati pa pokaže tudi njeno dobrosrčnost.
Mladinski problemski roman Dvojčici, star že več kot 70 let, pa je delo nemškega pisatelja Ericha Kästnerja. Gre za pripoved o dveh kot jajce jajcu podobnih deklicah, ki se srečata v počitniškem domu v Alpah in postaneta nezdružljivi. Njun skupni cilj je ugotoviti, zakaj kot verjetno enojajčni dvojčici ne živita skupaj in se ne poznata. V pripovedi, ki jo je prevedel Aleš Šteger, tako skujeta načrt in se podata v neznano. Po počitnicah namreč drzno zamenjata vlogi – Lota odpotuje k očetu na Dunaj, Luisa pa k mami v München. Toda začenjajo se prvi spodrsljaji in luknje v načrtu. Bo konec srečen?
Knjiga o džungli iz leta 1894 o človeškem dečku po imenu Mavgli, ki so ga sprva vzgajali volkovi, pozneje pa živali v divjini, je zanimivo branje za mlade in stare. Bralcu se v zgodbah Rudyarda Kiplinga, ki jih je prevedel Janez Gradišnik, razkriva odnos med človeškim in živalskim svetom. Knjiga o džungli je zgodba o življenju poosebljenih živali v džungli, a hkrati tudi o ravnanju in razmišljanju ljudi. Najpomembnejša življenjska lekcija v pripovedi je ne biti strahopetec; tako kot Mavgli se moramo soočiti s svojimi strahovi, pridobiti samozavest in zmagati nad njimi.
Hiša granatnih jabolk, zbirka pravljic velikega irskega pisatelja Oscarja Wilda, in njegova zgodba Sebični velikan, združeni v enotni Beletrinini knjižni izdaji, mlade bralce nagovarjata, da je treba v svetu, polnem zagat in čudes, razmišljati drugače. Wildove fantazijske pripovedi za bralce vseh starosti, ki jih je prevedel Milan Jesih, v zgodbah pravijo, da se moramo truditi, da zakladi ne ostanejo trdno zapahnjeni v skrinjah. Deliti jih je treba z drugimi, ker resnično zablestijo šele v njihovih očeh. Wildova domišljija je bila nadvse živopisna, hkrati pa se ni bal temne plati sveta, spodbujal je sočutje in vzbujal smeh, predvsem pa ostroumno razčlenjeval stvarnost.
Nagajivi mulček teka, ne uboga mame in zgodi se nesreča. Zadnje besede, ki jih še sliši, so: »Da bi te vzel zlomek!« in glej ga zlomka, res ga vzame. Deček vstopi v pravljični fantazijski svet, družbo pa mu dela zvesti kuža Baga. Nasproti dobrega vedno stoji slabo, ki ga v knjigi ponazarja mož v modrem fraku, zlohoten skušnjavec, ki bi rad Teka speljal na človeške stranpoti, kot so kraja, laž in hinavščina, kar pa mu ne uspe. Pravljični svet in svet, od koder je prišel Tek, se ves čas mojstrsko prepletata. Pripoved Vitomila Zupana z naslovom Potovanje v tisočera mesta je človeško topla pripoved, nabita s pozitivnimi čustvi, kot so ljubezen, prijateljstvo, zvestoba, odkritosrčnost.
VIR: Kreativna baza