EBA se bori za skoraj 400.000 čebelarjev

EBA se bori za skoraj 400.000 čebelarjev

Pred časom je Evropska komisija objavila, da je skoraj 50 % medu na trgu ponaredkov. Ti podatki bi morali biti več kot alarm za politiko, ki edina lahko to uredi z ustrezno zakonodajo. Evropska komisija je na pobudo Slovenije spremenila direktivo o medu in kmalu bo moral biti med označen z državo izvora. Poleg tega si je zastavila cilj opredeliti usklajeno metodo za določanje ponaredkov in opredeliti tudi referenčne laboratorije, a je to žal vse prepočasi, saj naj bi šele čez tri leta. Zadnji podatki kažejo, da se je delež ponarejenega medu povečal. Evropsko združenje profesionalnih čebelarjev – (EPBA) je v Nemčiji naredilo raziskavo in doživelo pravi ŠOK, saj je cca. 80% medu v hipermarketih je ponaredkov, enako je bilo v Srbiji. 

Čebelarstvo ne bo preživelo nelojalne konkurence ponarejenega medu. Zato je skrajni čas, da vsi ukrepamo in sodelujemo, prvi na vrsti so evropski politiki, da sprejmemo stroge ukrepe proti ponaredku medu, da TAKOJ vzpostavimo usklajene metode odkrivanja ponaredkov in referenčne laboratorije. Metoda MORA biti takšna, da jo bo spremljala inšpekcija v vseh evropskih državah in bo lahko takoj izločila ves ponaredek medu s trga!

Potrošnike moramo ozaveščati o tem problemu vsi, saj med uživamo za krepitev zdravja, ponarejen med pa mu včasih le škodi. Zato gre poziv potrošnikom v Evropi; »Evropejci izbiramo evropske čebelje pridelke, po možnosti iz lokalnega okolja ali vsaj iz naše države ali vsaj iz Evrope!

Vse čebelarske organizacije v Evropi morajo združiti moči za isti cilj. Brez sodelovanja in skupnega nastopa žal ne bo uspeha.

Evropsko čebelarsko združenje EBA je odprto za sodelovanje z vsemi, naš edini cilj je zaščita čebelarjev in potrošnikov

STOP PONAREJANJEMEDU

 
Izvršilni odbor EBA je sprejel odločitev o kratkoročnih aktivnostih EBA za zaustavitev ponaredkov:

Glavni cilj Evropskega čebelarskega združenja (EBA) je USTAVITI ponaredke. Prenovljena direktiva o medu uvaja zahteve po enotnem in jasnejšem označevanju porekla medenih mešanic po državah z ustreznimi deleži, kar je odličen dosežek. Poleg tega Direktiva (EU) 2024/1438 določa, da bodo izbrane usklajene metode za ponaredke medu, ustanovljen evropski referenčni laboratorij in izdana priporočila za sistem sledljivosti za uvoznika in proizvajalca.

Vendar se zdi, da predvideni časovni okvir za popolno izvedbo teh ukrepov – 2028 ali 2029 – ni usklajen z nujno naravo vprašanja. EBA bo vsa prizadevanja usmerila v to, da bodo vse zaveze iz Direktive čim prej uresničene na političnem področju v EU. Zato bo prva naloga EBA pogovor z vsemi političnimi odločevalci na tem področju. EBA verjame, da bo evropska politika razumela problem in nujno zaščitila potrošnike in čebelarje, saj menimo, da je podatek Evropske komisije o 46 % ponarejenega medu dovolj jasno opozorilo in alarm!

EBA tudi spremlja, sodeluje in podpira delo vseh čebelarskih organizacij v Evropi, ki je usmerjeno k istemu cilju – stop ponarejanju. Kratkoročno bo EBA vse sile usmerila v dialog z odločevalci, navsezadnje je novemu vodstvu EU je treba dati priložnost.

O morebitnih protestih v primeru neuspešnih pogajanj se bomo odločili.

EVROPEJCI IZBIRAJO EVROPSKI MED

 Z izbiro evropskega medu pomagate čebelarjem ohraniti zanimanje za čebelarjenje in tako prispevate k preživetju čebel. Divje opraševalce je zdesetkalo intenzivno kmetijstvo, medonosna čebela pa lahko preživi, dokler imajo čebelarji simbolni interes za čebelarstvo. Brez čebelarjev ni čebel. Brez čebelarjev bi medonosne čebele zaradi zajedavcev izginile v manj kot dveh letih.

Evropejci vedo, da evropski čebelarji spoštujejo pravila tradicionalne pridelave, skrbijo za čebele in potrošnikom dostavljajo varen med najvišje kakovosti.

Evropski predpisi zagotavljajo visoke higienske standarde pridelave medu. Evropskih čebel se ne zdravi z antibiotiki in drugimi v Evropi prepovedanimi sredstvi, zato je možnost kontaminacije medu izključena.

Evropski med vsebuje antioksidante, minerale in probiotične bakterije, ki so bolj prilagojene našemu telesu, kot bi pričakovali.

Med z geografskega območja Evrope je zaradi čiste narave in voda neprimerljivo boljše kakovosti in arome kot uvoženi med.

Z izbiro evropskega medu izboljšate kakovost vseh domačih kmetijskih pridelkov, ki zahtevajo opraševanje, saj opraševanja ni mogoče uvoziti tako kot lahko uvozimo med.

Z izbiro evropskega medu pomagate ohranjati naravo in biotsko raznovrstnost v Evropi, saj čebele oprašujejo tudi ogromno divjih rastlin, ki so ključen del prehranjevalne verige v naravi.

Z izbiro evropskega medu podpirate kulturno dediščino in stoletja stara kulinarična doživetja, ki prispevajo k našemu zdravju in nas povezujejo z naravo. Dokazano je, da dodajanje medu kulinaričnim jedem prispeva k boljši absorpciji hranil iz teh jedi v našem telesu.

Z izbiro evropskega medu zmanjšate onesnaževanje okolja, povezano s transportom na dolge razdalje ter porabo energentov v procesu ponarejanja medu. Ravno obratno pa čebelarstvo izboljšuje okolje, saj izkorišča in se zanaša le na lokalne naravne vire.

Z izbiro evropskega medu podpirate lokalne čebelarje, zmanjšujete inflacijo in odliv kapitala iz Evrope.

Čebelarji evropskih držav (tako iz EU kot izven EU) so ustanovili Evropsko čebelarsko zvezo (EBA), ki se bori za kakovost medu in umik ponaredkov s trga ter ščiti tako potrošnike kot čebelarje z zagovarjanjem pristnosti evropskega medu. EBA se zavzema za čimprejšnjo vzpostavitev enotnih analiznih metod za ugotavljanje pristnosti medu na evropskem trgu.

Z izbiro evropskega medu jeste pravi čebelji med. Evropska komisija je ugotovila, da je skoraj 50 % uvoženega medu ponarejenega. Kupovanje medu neposredno od čebelarjev v vaši okolici daje največjo garancijo kakovosti. Če ga kupujete v trgovini, pa bodite pozorni na državo izvora, saj je med z območja geografske Evrope najbolj varen. Večina ponaredkov vsebuje sladkorne sirupe z dodatki. Takšen ponarejen med večinoma ni imel niti stika s čebelami in je namenjen le zavajanju potrošnikov in dobičku ponarejevalcev.

Ponarejen med lahko vsebuje celo natrijev hidroksid, umetne encime (slednji so dodani tudi t. i. veganskemu »medu«, ki pravzaprav ne obstaja, saj medu brez čebel ni), umetne arome, umetna barvila in sladkorje slabše kakovosti, ki so dodani med ponarejanjem in lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi. Takšen ponarejen med nima niti najmanjše biološke vrednosti, ki jo čebelji med sicer zagotavlja človeškemu telesu. Pristni čebelji pridelki se vse bolj uspešno uporabljajo v apiterapiji (veja komplementarne medicine, ki temelji na znanosti in bogati tradiciji 

VIR: ČZS