Spletno mesto pressnews.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi obiskovalcem strani
Danes 13.03.2024 praznujemo 150 letnico rojstva Antona Žnideršiča, izumitelja AŽ panja.
Danes 13.03.2024 praznujemo 150 letnico rojstva Antona Žnideršiča, izumitelja AŽ panja.
Anton Žnideršič (1874 – 1947) je bil eden najpomembnejših slovenskih čebelarjev na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Nekaj desetletij pred tem obdobjem je prišlo v svetovnem čebelarstvu do velikih izumov kot so premični sat, satnica, točilo za med in matična rešetka, na osnovi teh izumov pa je nastal v Ameriki Langstrothov nakladni panj, ki je danes razširjen po vseh celinah. Žnideršič se je zavedal, da je potrebno slediti napredku čebelarstva v svetu in da moramo tudi na Slovenskem opustiti do tedaj prevladujoče čebelarjenje v kranjičih. Na svojem posestvu v Ilirski Bistrici je začel preizkušati vse dotedanje izvedbe panjev in po nekaj letih ugotovil, da nakladni sistem za prevažanje čebel ni dovolj primeren in da je treba poiskati drugo rešitev. Našel jo je pri listovnem panju nemškega izumitelja Adolfa Albertija, vendar ga je temeljito spremenil in prilagodil slovenskim razmeram. Ko je svoj izum končno vsestransko preizkusil, ga je Žnideršič leta 1910 predstavil čebelarski javnosti in ga imenoval s kratico AŽ panj (Alberti – Žnideršič). Slovenskim čebelarjem se je hitro priljubil, začel pa se je širiti tudi na Hrvaško, v Bosno in Hercegovino ter v Srbijo. V Sloveniji gojimo danes 90% čebeljih družin v Žnideršičevih panjih. Lahko zapišemo, da je njegov izum slovenska blagovna znamka neprecenljive vrednosti in sodi med našo kulturno dediščino. Sicer pa je Žnideršič tudi veliko pisal v revijo Slovenski čebelar in tudi izdal samostojno knjigo z naslovom Naš panj. Njemu gre zasluga, da so se začele na podeželju današnje Slovenije postavljati opazovalnice za medenje, ki delujejo seveda ustrezno posodobljene in v veliko večjem številu še danes. Bil je član upravnega odbora in tudi večkrat predsednik tedanjega Slovenskega čebelarskega društva, današnje Čebelarske zveze Slovenije. Anton Žnideršič pa ni bil dejaven samo na področju čebelarstva, ampak se je uveljavil tudi kot podjetnik in organizator. V Ilirski Bistrici, kjer se je rodil, je ustanovil leta 1899 prvo kranjsko tovarno testenin z imenom Pekatete. Umrl je v nepojasnjenih okoliščinah v prometni nesreči leta 2047 v Ljubljani, pokopan pa je v svojem rojstnem kraju. Tam so mu rojaki in vnukinja postavili doprsni kip, na njegovi rojstni hiši pa vzidali spominsko ploščo. Po njem so poimenovani krajevna osnovna šola, domače čebelarsko društvo, regijska čebelarska zveza, dvorana v domu ČZS na Brdu pri Lukovici ter častne diplome oziroma nagrade za inovacije v čebelarstvu.
Že po besedah njegovega avtorja je AŽ panj neprekosljiv za prevažanje, kar je verjetno največja odlika. Zlagajo se zlagajo v skladovnice tesno drug ob drugem, kar omogoča čebelarju, da ima na razmeroma majhni površini večje število čebeljih družin. Nakladni panji pa stojijo posamič, zato je potrebno imeti za njihovo namestitev veliko več prostora, ki ga je včasih težko dobiti.
Kritiki AŽ panja pravijo, da ima omejeno prostornino, pri nakladnem pa se lahko prostornino poljubno povečuje. Danes ta trditev ne drži več. Že nekaj let imamo čebelarji poleg klasičnega dvoetažnega na izbiro trietažne AŽ panje s 30 satniki in tako imenovani Grajšev panj, oziroma panj 11+3, kar pomeni, da stoji v plodišču in medišču po 11 satov v podolžni legi, po 3 sati pa zadaj prečno. Skupaj torej 28 satov, kar je za naše razmere popolnoma dovolj.
Pri AŽ panju čebelar lahko sedi ali stoji, ko z njim upravlja. V roki drži največ 2 kilograma, to je težo enega z medom napolnjenega sata. Tudi če dela pri čebelah ves dan, se ne utrudi. Pri nakladnem panju pa praviloma dviga cele naklade s satjem vred; če so te polne medu, tehtajo po 20 ali več kilogramov, to pa pomeni velik napor. Ni čudno, da imajo čebelarji v deželah, kjer prevladujejo nakladni panji, na starost velike težave s hrbtenico.
AŽ panji so primerni tudi za otroke, ženske , starejše ljudi in celo za invalide.
Med iz AŽ panjev vsebuje od 2% do 3% manj vode kakor med v nakladnih panjih in je zato bolj kakovosten.
AŽ panji v čebelnjaku so zaščiteni pred dežjem, snegom, vetrom in drugimi vremenskimi nevšečnostmi, zato je njihova življenjska doba najmanj dvakrat daljša od nakladnih panjev, ki so vremenskim vplivom stalno izpostavljeni. Čebelnjak omogoča čebelarju, da lahko dela s čebelami tudi kadar zunaj dežuje. Pokojni Janko Pislak, največji slovenski čebelar vseh časov ter izven vseh kategorij, je čebelaril z 2.600 AŽ panji in je letno pridelal do 550 kg matičnega mlečka. Tudi on je na začetku svoje kariere preizkušal LR panj, a ga je kmalu zavrgel kot neuporabnega za njegov način čebelarjenja. Tehnologija pridelave tega žlahtnega čebeljega pridelka zahteva vsakodnevne posege v čebelje družine ne glede na vreme, kar omogoča samo panj, ki je pod streho čebelnjaka.
