V gospodarstvu smo in želimo še naprej biti solidarni do tistih, ki so jih avgustovske poplave prizadele, vendar so nekatere rešitve v predlogu Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev nesorazmerne in nesprejemljive za gospodarstvo, predvsem za tisti del, ki se že mesece sooča s padanjem naročil, nižjo proizvodnjo in celo z odpuščanji zaposlenih.

Predlog občutnega zvišanje davka od dohodka pravnih oseb je hud udarec za celotno gospodarstvo, še posebej pa za tisti del, ki že mesece opozarja na padanje naročil. Samo slovenska predelovalna industrija je v prvih osmih mesecih leta zabeležila 3,5-odstoten padec proizvodnje. S tem ukrepom bo vlada še dodatno ošibila mednarodno konkurenčnost slovenskega, izvozno naravnanega gospodarstva. Ob tem, da so gospodarske napovedi za prihodnje mesece zaskrbljujoče, saj bo slovenska največja zunanjetrgovinska partnerica Nemčija letos v recesiji, Slovenija pa že danes čuti šibkejše povpraševanje iz trgov EU; izvoz v države EU-27 se je v prvih osmih mesecih letos znižal za 2 %. To se že pozna tudi na zaposlenosti, saj je od začetka leta število delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih nižje za 4.000 oseb.

 

Gospodarstvo nikoli ni nasprotovalo solidarnostnemu prispevku kot je bil predlagan v okviru interventne zakonodaje (ki ga zdaj vlada ukinja), vendar je bil predviden odstotek od osnove DDPO bistveno nižji (0,8 % za pravne osebe). Nov predlog pa predvideva povišanje davčne stopnje kar za 3 odstotne točke, pri čemer obstaja utemeljena bojazen, da se bo ta stopnja ohranila tudi po pretečenem pet letnem obdobju.

 

Na Gospodarski zbornici Slovenije smo trdno prepričani, da višanje davkov ni zagotovilo za večje javno-finančne prihodke v državno blagajno. Tudi ni ustrezno, da navedeno okoljsko škodo plača gospodarstvo, pri čemer bodo nepovratna sredstva prejela občine, prizadeta podjetja pa predvsem posojila. Prav tako to ni pravi pristop, če želimo zvišati dodano vrednost, kar pa je edina garancija, da bodo podjetja plačevala več davkov in tako dolgoročno zagotavljala sredstva tudi za solidarnost. Zato finančnemu ministrstvu še enkrat predlagamo, naj pri načrtovanju sredstev za obnovo preuči tudi predloge GZS, ki smo jih strnili v mini davčni ferormi. 

 

Na drugi strani predlagani zakon o obnovi prinaša določene rešitve, ki jih na GZS podpiramo in pozdravljamo. Na primer poenostavitve postopkov gradenj, skrajšanje rokov za izdajo projektnih pogojev ter prednostne obravnave upravnih postopkov v interventnem zakonu, ki bodo omogočali hitrejšo obnovo in sanacijo infrastrukture, cest, prednostno obravnavo pri dodelitvi finančnih vzpodbud Eko sklada, oprostitve prispevkov pri umeščanju objektov v prostor. Pri tem si prizadevamo, da bi ti ukrepi presegli samo obnovo in bi ostali v veljavi, saj je hitrejše umeščanje v prostor ena od prioritet gospodarstva. 

 

Kot primerno ocenjujemo tudi jamstveno shemo za poplavna posojila, za katere bo jamčila država, vendar ta ni ustrezen substitut nepovratnim sredstvom. Predvsem pa podpiramo razvojni ukrep predviden v tem zakonu, vezan na gradnjo tretje razvojne osi (Koroška - Bela krajina).

 

Veseli nas tudi, da je vlada v interventni zakonodaji pri t. i. delovni soboti, ki ostaja prostovoljna izbira podjetij, prisluhnila naši pobudi, da delodajalci za ta dan ne bodo plačevali davka in prispevkov na plače.

 

Na koncu predlagamo še, da se v določbi glede metodologije in normativov za določanje cen za projektantske storitve novogradenj/rekonstrukcije upošteva metodologijo in normative v sodelovanju z Inženirsko zbornico Slovenije in Združenjem za svetovalni inženiring ter Strateškim svetom za investicije in gradbeništvo pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki imajo na tem področju največ izkušenj.

VIR: GZS