avtor Natalie Cvikl Postružnik 17. oktobra, 2023

Si predstavljate, da ustvarjate novo zgodbo osem let? Tudi to je Mirel, ki jo »gledališče spremlja od najstniških let, saj je moja strast.« Morda kontradiktorno: mirna, »a brez notranjega miru, saj bi izgubila preveč energije. Včasih emocionalna; nekaj me lahko nepričakovano gane.« Je vztrajna in potrpežljiva: »Delam na dolgi rok, pišem dramski tekst od šest mesecev, pa tudi do osem let. Razvijam sebe, a ne gre vse takoj.« Pri svojem delu povezuje potrpežljivost in odločnost. »Večkrat sem igrala solo predstave. Takrat moram biti odločna, da se predstava premika naprej.«

Njen umetniški ogenj je rasel skozi otroštvo in mladost. Zorel je lahko, saj je bila kot otrok bolj introvertirana, kot najstnica pa samotarka. »Kot umetnica sem zdaj bolj fleksibilna,« pravi. »Poskusim opaziti, kaj določeno razmerje zahteva.«
Največ se je o sebi in drugih ter o življenju naučila takrat, »kadar sem morala iti globlje vase in poiskati vzrok svoje neodločnosti, ali žalosti, ali težav. Skratka, ko nisem imela jasne predstave o situaciji in jasne predstave o sebi,« pojasnjuje Mirel.
Iz trpljenja zrase umetniška roža

Zakaj ste danes to, kdor ste, jo vprašam. »Predvsem zaradi izkušenj. V šoli so me šikanirali. Tudi v projektih v Sloveniji so si me privoščili, me “raztrgali”. V takih situacijah sem odkrila, da je rešitev notranji mir; torej da točno vem, kdo sem. Tako drugi nimajo možnosti, me definirati – če jaz vem, kdo sem. Posledično sem postala še bolj odločna. Nisem želela, da bi me maščevanje samo spravilo v vrtinec reakcij,« se izpove Mirel.
Njeno poslanstvo je biti igralka. Diplomirala in še magistrirala je iz dramske igre. »Mislim, da mi je pri igralstvu vedno bila všeč svoboda in hkrati globina.« Življenje je za Mirel ustvarjanje. »Takrat mi nič ne manjka. Živim spontanost.«

»Z radostjo me napolnjuje ustvarjanje različnih odrskih in filmskih vlog. Vsaka vloga mi je bila zanimiva. Ravno to neskončno raziskovanje je zame radostno!«, z neverjetnim žarom opisuje Mirel. A hkrati priznava, da se je prav iz takih situacij, ko česa ni bila pripravljena sprejeti, največ naučila. »Ko sem to ‘nekaj’ tudi izgubila, oz. je šlo mimo. V življenju smo v različnih fazah in nismo vedno pripravljeni nečesa sprejeti, ali dobiti,« se smeje.

Morda zato sedaj zelo ceni zdravje, da lahko ustvarja, in s tem kaže ljubezen. Mirel je vsestranska: pisateljica, učiteljica, igralka … Zanima me, kako to, zakaj, se to dopolnjuje, nadgrajuje? Kako izraža svoje umetniško bit? »Imam to srečo, da sem v življenju imela različna obdobja. Ko sem delala magisterij na AGRFT-ju, končno magistrsko nalogo, od leta 2008 do 2013, se mi je odprla želja po pisanju dramskih besedil. Vse te različne umetniške izraze; pisanje, učenje in igranje se je udejanjalo v različnih obdobjih. Spontano se dopolnjujejo. Na primer, vem, da lahko kreiram novo vlogo, razmišljam o sebi in hkrati pišem dramsko besedilo o vlogi.«

24. septembra je v Ljubljani premierno zaživel njen avtorski projekt: ‘Jaz in Lady MacBeth’. »Napisala sem tekst in igram solo. Medtem ko sem še bila v fazi pisanja, sem pomislila: kakšna je Lady Macbeth? Ima izredno močno voljo in ne popusti, dokler ne dobi, kar si želi. Uporablja neetična sredstva za svoje cilje. Sem šla iskat, pobrskat po starih svojih dnevnikih, kaj bi lahko bilo moje ‘tisto skrivnostno’ početje. Tisto, kar je v meni temačno, in nekaj, kar sem takrat skrivala pred javnostjo. To sem preslikala v situacijo, kaj bi lahko Lady Macbeth skrivala pred MacBethom, pred možem?«

Našla je nekaj, kot neke misli, besede, ki jih je na glas izgovarjala, kadar je bila sama in pod pritiskom, razloži. »Potem sem morala dodati neko početje, kar pripada liku, česar zdaj ne bom razkrila, ker je to srž predstave,« pove v smehu. »To je namreč nekaj, kar si mora gledalec_ka ogledat od začetka, do tega skrivnostnega početja: in takrat pridemo do vloge: do njenega skrivnostnega kotička, njenega “oltarja”,« odločno pravi Mirel.

A predstava ‘Jaz in Lady MacBeth’ nosi v sebi še eno plast: Igralko, ki igra Lady Macbeth. Igralko, kot osebo in osebnost. Živi s slavnim igralcem, ki je tudi njen mož. »Doslej je živela v njegovi senci in je sramežljiva. Ko dobi vlogo samozavestne Lady Macbeth, se najprej skrči; ne ve, kako lahko “vstopi” v njen kostum. Analitično gledano sem to predstavo opisala tako:
“V življenju igramo različne vloge.
Morda nehote.
Včasih smo žrtve lastnega pretvarjanja.
Žrtve obrazne mimike.
Navad.
Monika, igralka, prvič dobi glavno žensko gledališko vlogo: Lady MacBeth.
Vnaprej vé, da bo velika in zahtevna vloga izbrisala vso njeno zasebno pretvarjanje ter lažno skromnost: zato je prišel čas za njeno osebno transformacijo, ki bi ji omogočala izvesti vlogo.”«

Kaj pa je pravzaprav “dober” nastop? »Pripravljenost, uglašenost in spontanost. To se mi zdi, da je prav poseben izziv za igralce, da najdemo uravnoteženost med biti pripravljen in hkrati na odru, v predstavi, biti spontan. Dober nastop je biti pripravljen, da je predstava živa, in da se lahko med predstavo tudi marsikaj zgodi. In da znamo spontano rešiti situacijo, če je treba,« je prepričana Mirel.

Katera igra vam je najljubša in zakaj, jo izzovem. »Vprašanje je malo čudno postavljeno, a všeč so mi igre, ki raziskujejo človeško naravo, kot na primer “Ivanov” od Čehova. Tam so liki, ki jih lahko dojamemo skoraj zgolj z intuicijo. So bolj čustvene reakcije, ki nimajo vedno jasnega razloga. Odgovor se skriva v karakterju,« Mirel kar zažari skozi opis njej ljube teme.

Kot mimogrede se dotakne izjemno boleče situacije v Sloveniji in v svetu. S svojo, očitno izjemno močno izraženo intuicijo zadane srž problema: »V naši družbi so neki nemiri. … Morda, ker je danes po eni strani težje zaslužiti dovolj, da lahko normalno živimo. Se pravi, imeti dovolj zaslužka in hkrati živeti brez stresa. Mnogi hitijo sem in tja zaradi služb in tega, kar ta služba od njih zahteva,« je prepričana Mirel.

Hvaležna je svoji družini (rodila se je slovenskim staršem na Švedskem), saj sta ji oče inovator in mama umetnica dala najboljše od obeh svetov – racionalnega in ustvarjalnega. »S starši se dobro razumemo. Uživajo življenje, kolikor se da, na Obali. Jaz sem doma v Ljubljani in se včasih pogrešamo, ker ni vedno dovolj časa za obisk. Oče je upokojen  izumitelj. Je strojni inženir, inovator. Izumil je veliko različnih strojev za različne namene. Sodeloval je z različnimi podjetji po vsem svetu. Mama je slikarka in tudi poje. Sedaj bo začela peti v zboru, kar se mi zdi zelo dobro. Ne nehajmo se razvijati, saj je na tem svetu še kaj vrednega raziskovati. Pomembno je kot starejši ostati družaben, ne samo ‘viseti’ pred telefonom in pred televizijo. To je zelo pomembno za zdravje!,« se smeje Mirel.

Za konec Mirel še poudari, da se je tudi sama naučila sprejeti raznolikost med ljudmi. »O ljudeh, s katerimi se ne razumem dobro, ne mislim več, da so “slabi”, ker je morda bil nek nesporazum. Če se nesporazum zgodi večkrat, si raje potem mislim, da eni pač niso kompatibilni z mano. Če si mislim, da jih nimam rada, ker so “slabi”, potem lahko v sebi nosim preveč sovraštva in jeze. Opazila sem, da je bolje, če v sebi nosim manj sovraštva in več  ljubezni; je manj stresno in imam več energije za druge dogodke, druge ljudi.« Za življenje, torej.

Spletni portal Navdihni.me  in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje. Lahko si pa izberete tudi e različico, če želite. Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta.

Foto: arhiv gledališče SSG/Luca Quaia in osebni arhiv

VIR: portal Navdihni.me