| Avtorica: Tanja Pangerl |

Za kmetijstvo pravijo, da je hrbtenica podeželskih skupnosti po vsej EU. Vendar so kmetje pred številnimi izzivi. Med temi so tudi podnebni ukrepi, ki na eni strani kmete silijo k bolj trajnostnemu kmetovanju, na drugi strani pa podnebne spremembe vplivajo na večjo rabo sredstev za varstvo rastlin za zagotavljanje določene prehranske varnosti. Čezmerna in nepravilna uporaba teh sredstev pa lahko negativno vpliva na okolje ter na zdravje ljudi, rastlin in živali. V zadnjem času smo priča vse več primerom umika živil s trga zaradi vsebnosti pesticidov. Kakšno je stanje v slovenskem kmetijstvu? Kakšne vplive lahko imajo FFS na vodne vire in s tem na pitno vodo? Kakšen je prehod kmetijskega sektorja na bolj trajnostno rabo FFS?

Slovenski strateški načrt Skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 podpira prehod na pameten, trajnosten, konkurenčen, odporen in diverzificiran kmetijski sektor ob hkratnem zagotavljanju dolgoročne prehranske varnosti. Prispeva tudi k podnebnim ukrepom, varstvu naravnih virov in ohranjanju oz. izboljšanju biotske raznovrstnosti ter izboljšuje socialno-ekonomsko sestavo podeželskih območij.

V Sloveniji je 36 % kmetijskih zemljišč, 61 % zemljišč je pokritih z gozdovi. Povprečna velikost okoli 70.000 kmetij, gre predvsem za manjše družinske kmetije, znaša 6,9 hektarjev, 60 % kmetijskih gospodarstev pa ima manj kot 5 hektarjev zemljišč. Najpomembnejši kmetijski sektorji glede na proizvodno vrednost so krmne rastline, mleko, vino in govedo. Približno 76 % kmetijskih zemljišč se nahaja na območjih z naravnimi ali drugimi omejitvami posameznega območja. Gre predvsem za kmetije na gorskih območjih, ki so zaradi omejitev deležne tudi finančne podpore. »Ključni cilj slovenske strategije je zagotoviti prehransko varnost in trajnostno proizvodnjo hrane po vsej državi. Za dosego tega cilja bo Slovenija izvedla najrazličnejše ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti in odpornosti kmetij, obravnavala pa bo tudi prihodnje okoljske in podnebne izzive. Prizadevala si bo za skladen razvoj podeželskih območij in vzpostavljanje živahnih podeželskih skupnosti,« je navedeno v Slovenskem strateškem načrtu Skupne kmetijske politike, sprejetem leta 2023.

Dr. Tanja Travnikar iz Oddelka za ekonomiko kmetijstva na Kmetijskem inštitutu Slovenije, navaja, da je bil obseg kmetijske pridelave v Sloveniji v letu 2023 po prvih podatkih podoben oz. za približno 2 % večji kot v letu 2022 in pod dolgoletnim povprečjem. Rastlinska pridelava se je kljub neugodnim vremenskim razmeram povečala za približno 5 %. Zabeležena je večja pridelava pri krmnih rastlinah, žitih, krompirju in hmelju, občutno manjši obseg pridelave pa je bil v sadjarstvu, vinogradništvu in v pridelavi zelenjadnic. Obseg živinoreje se je drugo leto zapored nekoliko zmanjšal in bil v primerjavi z letom 2022 manjši za približno 3 %. Zabeleženo je zmanjšanje prireje govejega in prašičjega mesa in kravjega mleka, v perutninarstvu pa se pričakuje povečanje prireje (mesa in jajc).

Splošna donosnost slovenskega kmetijstva je v primerjavi z ostalim gospodarstvom in EU nizka. Veliko število manjših kmetij opravlja dejavnost predvsem za lastno porabo. V okviru načrta Slovenija več pozornosti namenja izzivom, povezanim z okoljem in podnebjem. Skoraj 60 % proračuna za razvoj podeželja bo tako Slovenija namenila tudi okoljskim in podnebnim ciljem. Tudi v okviru finančnih spodbud okoljskih shem se kmete spodbuja, da se osredotočijo na ekstenzivno travinje, zaščito tal in vode, biotsko raznovrstnost in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Ambiciozen cilj Slovenije je, da bo do leta 2027 17 % kmetijskih zemljišč namenjenih ekološkemu kmetovanju. Sedaj jih je 10 %. Za preusmeritev in ohranjanje ekološkega kmetovanja bo namenjenih 91 milijonov evrov finančnih virov. Načrt zajema tudi izvajanje živalim prijaznega načina kmetovanja, generacijsko pomladitev na kmetijah, uravnoteženost zastopanosti spolov, prenos znanja in inovacij, digitalizacijo, povezovanje proizvajalcev, skupno promocijo izdelkov idr.

Deklaracija o trajnostnem kmetijstvu

Na lanski podnebni konferenci v Dubaju (COP28) je bila oblikovana Deklaracija o trajnostnem kmetijstvu, odpornih prehranskih sistemih in podnebnih ukrepih, ki velja za prvi politični dokument na področju hrane v okviru mednarodnega podnebnega političnega procesa. Kot so predstavili v Umanoteri, so v deklaraciji države podpisnice (159 držav, tudi Slovenija) izrazile namero, da se bodo zavzele za ohranjanje, varovanje in obnavljanje kmetijskih tal in naravnih ekosistemov, izboljšanje zdravja tal in biotske raznovrstnosti ter prehod od praks z večjimi emisijami toplogrednih plinov k bolj trajnostnim pristopom pri proizvodnji in potrošnji hrane. V Umanoteri dodajajo, da nedavno objavljeno poročilo o ekonomskih vidikih trajnostne transformacije globalnega prehranskega sistema izpostavlja, da je obstoječi sistem oskrbe s hrano zelo drag, da na dolgi rok uniči več vrednosti, kot jo ustvari, in da bi pravičen prehod na bolj trajnostni prehranski sistem lahko prinesel več bilijonov dolarjev koristi na leto, izboljšal zdravje ljudi in ublažil podnebno krizo.

Trajnostna raba fitofarmacevtskih sredstev

Vendar nedavni protesti kmetov po Evropi, tudi v Sloveniji, kažejo na to, da se je evropska kmetijska panoga znašla v krizi in da so okoljski in podnebni ukrepi, ki se vse bolj zaostrujejo, lahko preveliko breme za kmete. V okviru strategije »od vil do vilic«, enega od osrednjih stebrov evropskega zelenega dogovora, Evropska komisija določa tudi cilje za trajnostno rabo pesticidov, med drugim zmanjšanje uporabe in tveganj kemičnih ter bolj nevarnih pesticidov v EU za 50 % do leta 2030. Dr. Dušica Majer, vodja oddelka za strokovne naloge in prenos znanja na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, pravi, da je Evropska komisija z namenom doseganja tega cilja v juniju 2022 pripravila predlog uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev (FFS). »Ta predlog, ki je med drugim vključeval popolno prepoved rabe FFS na določenih t. i. občutljivih območjih (za Slovenijo bi to pomenilo popolno prepoved na 44 % pridelovalnih površin) in zmanjšanje uporabe FFS za vsaj 50 % do leta 2030 brez alternativnih rešitev varstva rastlin, je bil neživljenjski in bi ogrozil prehransko varnost tako Evrope kot Slovenije. Po dolgotrajnih usklajevanjih in številnih popravkih prvotnega predloga so ga poslanci EU parlamenta novembra 2023 v celoti zavrnili. Trenutno je na potezi EK, da pripravi nov predlog, kar pa bo najverjetneje šele po evropskih volitvah,« pravi dr. Dušica Majer.

Pripombe in predlogi slovenskih kmetov

Pripombe in predlogi slovenskih kmetov na uredbo glede trajnostne rabe FFS vključujejo predvsem:

Uredba ne sme ogroziti prehranske varnosti EU in Slovenije. Pripraviti je treba natančne ocene vpliva uredbe na kmetijstvo in preskrbo s hrano. Popolnoma nesprejemljivo je, da se bo uvažala hrana iz držav, kjer omejitev glede FFS ne bo.

Predlog bo moral upoštevati specifičnosti držav članic – ena rešitev za vse ni ustrezna. Slovenija ima zaradi omejenih naravnih danosti in strukture kmetijstva določene posebnosti: povprečna velikost kmetij je pod 7 ha, 75 % kmetijskih površin je na območjih z omejeno dejavnostjo (OMD), od vseh držav članic ima Slovenija največ površin na območju Natura (38 %) in vodovarstvenih območjih (25 %).

Slovenija je v preteklosti že močno omejila rabo FFS, zato z dodatnimi ukrepi ne bomo dosegli pomembnih okoljskih rezultatov, zmanjšali pa bomo konkurenčnost in povečali odvisnost od uvoza. Zagovarjamo omejitev uporabe FFS le na manjših območjih, kjer FFS dokazano negativno vplivajo na okolje, in za določena FFS.

Slovenski kmetje so že zdaj zaradi strogih omejitev in manj registriranih FFS v slabšem in nekonkurenčnem položaju napram kmetom iz drugih držav članic. Na nivoju EU je dovoljenih 441 aktivnih snovi, v Sloveniji 205.

Zmanjšanje uporabe FFS za več kot 50 % je brez alternativnih rešitev neizvedljivo. Potreben je daljši časovni okvir, saj je nujen predhodni razvoj alternativnih metod.

Povečanje administrativnih bremen v smislu novih evidenc in dovoljenj je za kmete neustrezna rešitev in nanjo ne bodo pristali.

Popolna prepoved rabe FFS je z vidika ohranjanja krajine in biotske raznovrstnosti neustrezna – zaraščanje površin, širjenje invazivnih tujih rastlinskih vrst, neobvladljivo širjene obstoječih škodljivih organizmov, izbruhi novih škodljivih organizmov.

Kot pravijo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), je trenutno v Sloveniji v pripravi predlog sprememb zakona o FFS, ki v osnovi ne spreminja ali dodatno omejuje dostopnost do FFS, razen v delu profesionalnega uporabnika, ki je po novem opredeljen kot oseba, ki se profesionalno ukvarja s kmetijsko dejavnostjo (vpisana v register kmetijskih gospodarstev), v delu podjetij pa pravne ali fizične osebe, ki pri svojem delovanju potrebujejo FFS. Zakon predvideva tudi ustanovitev centra za škropilno tehniko zaradi velikega strokovnega manka na tem področju.

Sporna uporaba herbicida glifosat

Z vidika FFS je sporna predvsem uporaba herbicida glifosat, ki je ena najpogosteje uporabljenih aktivnih snovi v pesticidih za preprečevanje rasti neželenih rastlin okoli posevkov ali uničevanje rastlin oz. delov rastlin. Slovenija je kot ena prvih držav v EU uporabo glifosata in vseh drugih herbicidov na javnih površinah prepovedala oktobra 2019, aprila 2021 pa tudi ob cestah in železnicah. Njegova uporaba je tako dovoljena samo še v kmetijstvu. Vlada Republike Slovenije je 7. 11. 2017 sprejela stališče glede odobritve aktivne snovi glifosat, in sicer v sklepu, s katerim se zavzema za prepoved uporabe glifosata, pri čemer je zagotovila ustrezno prilagoditveno obdobje za kmetijstvo.

Konec leta 2023, pred iztekom dovoljenja za uporabo glifosata v EU, je potekalo glasovanje držav članic EU glede njegove nadaljnje rabe. Države članice v odboru za pritožbe niso dosegle potrebne kvalificirane večine za obnovitev ali zavrnitev odobritve glifosata. EK je po oceni varnosti, ki sta jih skupaj z državami članicami EU opravili Evropska agencija za varnost hrane in Evropska agencija za kemikalije, odobrila uporabo glifosata za obdobje nadaljnjih desetih let (do 15. decembra 2033), z določenimi omejitvami. Vendar lahko države članice omejujejo njegovo uporabo na nacionalni in regionalni ravni.

Zakaj je glifosat sporen? Mednarodna agencija za raziskave raka pri Svetovni zdravstveni organizaciji je leta 2015 glifosat razvrstila na seznam možnih rakotvornih snovi. Polona Kambič, predstavnica gibanja Zdrava družba, navaja še eno nedavno študijo uglednega italijanskega raziskovalnega instituta Ramazzini Institute, ki je razkrila prelomne podatke o tem, da tudi nizke ravni glifosatnih herbicidov – za katere se je prej domnevalo, da so varni – povzročajo primere levkemije pri mladih podganah ob izpostavljenosti v zgodnjem življenju. »Gre za najobsežnejšo toksikološko študijo o glifosatu in herbicidih na osnovi glifosata. Globalna študija glifosata zajema učinke glifosata in herbicidov na osnovi glifosata pri več ključnih točkah, ki so pomembne za svetovno javno zdravje, vključno z rakotvornostjo, nevrotoksičnostjo, večgeneracijskimi učinki, toksičnostjo za organe, endokrinimi motnjami in toksičnostjo za prenatalni razvoj. Še zlasti na osnovi slednjega smo povezane evropske nevladne organizacije, združene v koaliciji »Stop glifosatu«, od EU zahtevale odstop od namere podaljšanja rabe glifosata, saj je študija pokazala, da lahko glifosat povzroči raka tudi v majhnih odmerkih. Vendar je evropska komisija ignorirala tudi nas,« je povedala Polona Kambič.

Vzporedno s potekajočo proceduro glede podaljšanja uporabe glifosata v EU so v Sloveniji gibanje Zdrava družba, Alpe Adria Green Slovenija in okoljevarstvenik Anton Komat v Državni Zbor RS vložili predlog zakona, ki bi prepovedal proizvodnjo (v EU sta zgolj dve tovarni za proizvodnjo glifosata in ena od teh je v Sloveniji), prodajo in uporabo glifosata na vseh površinah v Sloveniji, tudi kmetijskih. K predlogu zakona so priložili seznam več kot 50 mednarodnih neodvisnih znanstvenih raziskav, ki jih je zbral Anton Komat, ki izkazujejo negativen vpliv glifosata na zdravje. Tudi nedavna raziskava IPSOS v šestih državah EU je pokazala, da le 14 % državljanov podpira podaljšano uporabo glifosata. Skoraj dve tretjini vprašanih podpira prepoved tega herbicida. Zato mnoge še toliko bolj čudi odobritev nadaljnje uporabe glifosata v kmetijstvu.

Na Predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji pravijo, da se glifosat vse intenzivneje raziskuje. Če se pojavijo dokazi, ki kažejo, da merila za odobritev niso več izpolnjena, se lahko kadar koli začne pregled odobritve na ravni EU, Komisija pa bo nemudoma sprejela ukrepe za spremembo ali preklic odobritve, če je to znanstveno utemeljeno. Hkrati pa so države članice odgovorne za nacionalno registracijo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo glifosat. Države članice morajo pri izvajanju ocen za odobritev uporabe posameznega FFS in pred registracijo upoštevati posebne pogoje iz odobritve na ravni EU ter svoje posebne nacionalne okoliščine (npr. geoklimatske pogoje, kmetijske proizvodne sisteme idr.). Države članice lahko ob upoštevanju pogojev in omejitev iz obnovljene odobritve omejijo uporabo sredstev na nacionalni ali regionalni ravni, če na podlagi rezultatov ocen tveganja menijo, da je taka omejitev potrebna, zlasti ob upoštevanju potrebe po zaščiti biotske raznovrstnosti.

Kako nadzorovati uvoz rastlin z določenim FFS?

Pri uvozu morajo imeti nekatere rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki vstopajo v EU, fitosanitarno spričevalo, ki zagotavlja, da so ustrezno pregledane, brez karantenskih škodljivih organizmov, v okviru zahtev za nadzorovane nekarantenske škodljive organizme in praktično brez drugih škodljivih organizmov ter v skladu z zahtevami zdravstvenega varstva rastlin EU. Fitosanitarna spričevala izdajajo nacionalni organi za varstvo rastlin države izvoznice. Ko je v EU, lahko rastlinski potni list nadomesti fitosanitarno spričevalo za uvožene rastline, rastlinske proizvode in druge predmete.

Raba FFS v Sloveniji

Kaj bi popolna prepoved uporabe glifosata pomenila za kmete in za prehransko samooskrbo? Dr. Andrej Simončič, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije, pravi, da se je Slovenija v svojih strateških dokumentih zavezala k povečanju kmetijske proizvodnje ter samooskrbe in prehranske varnosti: »FFS so pri zagotavljanju prehranske varnosti ali kot jo nekateri v zadnjem času imenujejo tudi prehranska suverenost, še vedno nepogrešljiv člen. Dejstvo je, da smo v letih med 1990 in 2010, za razliko od večine drugih držav EU, porabo FFS več kot prepolovili in jo po našem mnenju zelo težko še dodatno zmanjšujemo. Trenutno kljub drugačnemu mnenju nekaterih še vedno ni na razpolago ustreznih in dovolj učinkovitih alternativnih nekemičnih metod za varstvo rastlin, ki bi upoštevali seveda tudi ekonomiko pridelovanja. Trenutno dostopne alternativne metode zatiranja škodljivih organizmov z nekemičnimi ukrepi in tudi razpoložljivimi biološkimi pripravki ne zagotavljajo dovolj učinkovitih rešitev niti pri pridelovanju t. i. velikih gojenih rastlin (pšenica, riž, soja, koruza, vinska trta idr.), še manj pa velja to za manj razširjene, vendar za Slovenijo prav tako pomembne gojene rastline, kot je npr. večina vrtnin in številne sadne vrste.«

Glifosat ostaja v uporabi v kmetijstvu

Glede glifosata pa pravi, da smo ga kot najučinkovitejši neselektivni herbicid zadnjih 30 let uporabljali praktično povsod – na njivah, v gozdovih, celo ob in v vodah, ob prometnih poteh, na železnici in drugih različnih nekmetijskih zemljiščih. Zaradi tako masovne uporabe in še posebej zaradi njegove uporabe pri pridelovanju gensko spremenjenih rastlin je postal glifosat v zadnjih 20 letih predmet številnih raziskav oziroma najbolj preučevano FFS. Dr. Andrej Simončič je prepričan, da bi imela prepoved uporabe glifosata ob že zelo omejujoči uporabi ostalih FFS še dodatne pomembne posledice za obseg kmetijske pridelave in tudi stopnjo samooskrbe v Sloveniji: »Pri nas bi glifosat vsaj za nekatere izmed omenjenih rab tudi v prihodnje nujno potrebovali. Na podlagi spremljanja stanja zapleveljenosti pri nas, kot tudi številnih tujih in domačih raziskav, namreč ugotavljamo, da je glifosat še vedno izredno učinkovit in zanj nimamo prave kemijske ali nekemijske alternative oziroma ustrezne konkurence.«

Tudi dr. Dušica Majer pravi: »Glifosat je nepogrešljiv tudi v boju proti invazivnim tujerodnim vrstam. Poleg tega je uspešno kemično obvladovanje plevelne flore predpogoj za nekatere kmetijske prakse, kot so »no-till« in minimalna obdelava, ki so osnova trajnostnega kmetijstva in prispevajo k manjšemu izpustu toplogrednih plinov in zmanjšanju erozije tal. Alternative, ki bi zadostila vsem navedenim prednostim glifosata, zaenkrat ni. Zaradi zmanjšanega nabora pripravkov se bomo srečali z rezistenco plevelov, izguba glifosata pa bo povečala tudi intenzivnejšo rabo ostalih manj učinkovitih pripravkov, kar bo lahko povečalo tveganje za več ostankov drugih FFS v okolju in hrani. Prepoved bo pomenila tudi konkurenčno prednost in korist za države izven EU, v katerih bo uporaba glifosata še vedno dovoljena.«

Na MKGP pojasnjujejo, da se sklep Vlade, v katerem se zavzema za prepoved uporabe glifosata, nanaša na aktivno snov glifosat in pomeni, da je treba v maksimalni možni meri omejiti rabo snovi, razen v kmetijstvu, če ne obstajajo ustrezne alternative. Sklep temelji na strokovnem mnenju Kmetijskega inštituta Slovenije, ki izpostavlja, da trenutno ni ustreznih alternativnih metod v kmetijstvu pri zatiranju plevelov, ki bi enakovredno lahko nadomestile glifosat. »Dokler torej ne bo ustreznih alternativnih metod pri zatiranju plevelov v kmetijstvu, glifosat ostaja v uporabi,« pravijo na MKGP. Dodajajo, da je bilo v razvoj ustreznih alternativnih metod razpisanih že veliko projektov, tako v Sloveniji kot v EU. Tehnologije se spreminjajo in dopolnjujejo, tako da se lahko pričakuje ustrezne tehnološke rešitve v naslednjih desetih letih. Je pa primerjava med alternativnimi metodami varstva rastlin in kemičnim varstvom težavna, predvsem zaradi razlik v načinu uporabe, številčnosti posegov, stroških itd.

Alternativne rešitve

Polona Kambič je mnenja, da je na osnovi vse pogostejših uradnih ugotovitev o preseženih toksičnih vsebnosti pesticidov v sadju in zelenjavi napočil čas za res temeljni in bistveni družbeni premislek o kvaliteti hrane, ki jo uživamo, in posledično o smiselnosti intenzivnega kmetijstva. Meni, da slovenskemu prebivalstvu zemlja še omogoča lokalno samooskrbo s hrano in sonaravno kmetovanje: »Vlada je pri tovrstnih ukrepih z vidika potrebnih varovalnih predpisov ključna, ne pa da subvencije še naprej usmerja v intenzivno pridelavo in obenem spodbuja uporabo škodljivih herbicidov in zastrupljanje naše hrane in vode. Za vse pridelovalce hrane, ki jih skrbi, s čim bodo lahko nadomestili škodljive herbicide, je Pesticide Action Network v EU lani izdal zajeten 100-stranski priročnik o razpoložljivih alternativah namesto rabe glifosata, ki je javno in brezplačno dostopen vsem zainteresiranim.« Dodaja, da se škodljivosti glifosata zavedajo tudi čebelarji in da resnično upajo, da se vsi zavedamo, kaj nam preostane, če poginejo čebele.

Pojasnjuje, da so podobno škodljive kot glifosat tudi nekatere druge kemične substance, kot sta insekticid thiacloprid in toksični herbicid pendimethalin in številni drugi. Poudarja, da obenem ne gre spregledati dejstva, da je odbor evropskega parlamenta že obravnaval tudi »nove genske tehnike«, ki so tako ali drugače zgolj malce prepakirana varianta GSO, kar je po njenem mnenju popolnoma nesprejemljivo. »V Sloveniji imamo ne le nacionalno zavezo varovanja naše narave, temveč tudi več kot dovolj znanja – kot na primer aktivno Zvezo biodinamikov in druge – da ne moremo pristajati na tovrstne sporne razvojne zablode, ki nam v ničemer niso potrebne,« pravi.

Vpliv onesnaženja s pesticidi

Na Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) razlagajo, da lahko onesnaženje s pesticidi vpliva na znižanje kakovosti tal, vode in zraka ter posledično pomeni tveganje za zdravje ljudi, rastlin in živali. Na splošno je določitev vplivov pesticidov na okolje odvisna od dejavnikov, kot so aktivna snov v pesticidu, količina, pogostost in način uporabe, okoljski pogoji (vreme, tipi tal) in značilnosti mesta uporabe (bližnji viri vode, prisotnosti bioloških vrst). FFS vplivajo tudi na biotsko raznovrstnost in izgubo habitatov. Lahko imajo toksične učinke v kratkem času na neposredno izpostavljene organizme. Dolgotrajna izpostavljenost tudi manjšim količinam pa lahko ima dolgoročne učinke, ki povzročajo spremembe v življenjskem prostoru organizmov oz. v samih organizmih in ekosistemih. Na živali lahko FFS negativno vplivajo neposredno, kot je zastrupitev organizma, zmanjšanje rodnosti, kar privede do zniževanja številčnosti populacije. Vpliv je lahko tudi preko zmanjševanja hrane za določene vrste (herbicidi in insekticidi ogrožajo ptice zaradi negativnega vpliva na števila žuželk, nevretenčarjev, določenih plevelov) oz. s spreminjanjem habitatov, ki postanejo neprimerni za življenje določene vrste. Insekticidi širokega spektra lahko povzročijo upad populacij koristnih žuželk, kot so čebele, pajki ali hrošči. Ogrožene so tudi dvoživke, saj FFS z onesnaževanjem površinskih voda vplivajo na izgubo njihovih habitatov. Določeni FFS pa imajo toksične učinke na živčni sistem dvoživk in lahko spremenijo njihovo vedenje.

»Kmetijske površine, kjer se uporabljajo FFS, običajno niso prepoznane kot območja z veliko biotsko pestrostjo, pri čemer se FFS ne uporabljajo na travniških površinah,« pravijo na MKGP. Pri registraciji FFS se preverja tveganja za ptice in sesalce ter neciljne organizme, ki se lahko na teh površinah prehranjujejo. Ta tveganja morajo biti sprejemljiva, da se določeno FFS lahko odobri. Bolj pomembne z vidika biotske pestrosti so kmetijske prakse, predvsem pa onesnaževanje voda zaradi nepravilne ali prekomerne uporabe FFS.

Varovanje vodnih virov

Cilj Zakona o varstvu okolja je preprečitev in zmanjšanje obremenjevanja ter ohranjanje in izboljšanje kakovosti okolja. Pri tem je zelo pomembno izboljšanje stanja podzemnih voda in doseganje mejnih vrednosti za sredstva za varstvo rastlin in njihove razgradne produkte v pitni vodi in virih le-te skladno z Uredbo o pitni vodi (Uradni list RS, št. 61/23), razlagajo na MNVP. Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (ReNPVO20–30) navaja, da se vsebnost pesticidov v podzemni vodi sicer znižuje, a uporaba pesticidov še zmeraj škodljivo vpliva na stanje površinskih voda in podzemne vode, vodne in obvodne organizme.

Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS, št. 83/12 in 35/23 – odl. US) natančno ureja promet in uporabo fitofarmacevtskih sredstev, določa nacionalni akcijski program za doseganje trajnostne rabe FFS.

Tudi dr. Andrej Simončič, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije, potrjuje, da predstavljajo FFS tveganje za onesnaženje podzemne vode. Vendar poudarja, da se vsebnost ostankov FFS v podzemni vodi v Sloveniji sistematično spremlja od začetka monitoringa podzemne vode, t. j. od leta 1987. »V prvih letih spremljanja so bila preseganja v vzorcih precej pogosta. V zadnjih letih pa so preseganja standarda kakovosti redka, v letu 2022 je bilo takšnih vzorcev 3,6 % oz. 9 vzorcev. Med FFS lahko sicer na več kot 200 merilnih mestih v Sloveniji ali cca 170 vključenih merilnih mestih v letni monitoring v zadnjih letih najdemo zgolj mestoma ostanke posameznih, sicer najpogosteje uporabljenih herbicidov, kot so npr. dikamba ali s-metolaklor. V teh primerih gre večinoma za nestrokovno rabo in ne izstopajoče negativne lastnosti FFS. V zadnjih letih se na nivoju EU čedalje več pozornosti namenja tudi razgradnim produktom (metabolitom) FFS, med katerimi so posebej pomembni relevantni metaboliti, ki imajo podobno neugodno toksikološko oceno kot osnovna aktivna snov,« pravi dr. Simončič.

Ostanki pesticidov tudi v pitni vodi

Na MNVP pojasnjujejo, da spremljanje vsebnosti pesticidov v vodnih virih izvaja Agencija RS za okolje (ARSO). Med drugim pripravlja kazalnik [VD06] Pesticidi v podzemni vodi, ki kaže, da se na splošno vsebnost pesticidov v podzemni vodi znižuje.

Kot kažejo Kazalci okolja Slovenije iz leta 2021, so poleg nitratov ravno pesticidi tisti, ki povzročajo slabo stanje podzemne vode, npr. atrazin (uporablja se za plevela na koruznih njivah) v Dravski kotlini. Na mnogih merilnih mestih je sicer ugotovljen statistično značilen trend zmanjševanja koncentracij atrazina in desetil-atrazina, kar na MNVP pripisujejo pozitivnim učinkom prepovedi njune rabe. Učinka omejitve vnosa dušika v tla pa s splošnim zmanjšanjem koncentracije nitratov še ni zaznati. Ekološko stanje površinskih voda za obdobje 2016-2019 (zadnji razpoložljivi podatki) kaže, da skoraj polovica vodnih teles površinskih voda dosega vsaj dobro ekološko stanje.

Skladnost živil na trgu

UVHVVR v okviru programa spremljanja skozi vse leto vzorči in preverja tudi skladnost živil na trgu. Letno se odvzame več kot 5.000 vzorcev, ki jih uradni laboratoriji analizirajo na različne parametre. Od tega je cca 700 vzorcev odvzetih z namenom preverjanja ostankov pesticidov v živilih. Poleg vzorčenja v okviru uradnega nadzora v različnih stopnjah živilske verige vzorčenje izvajajo tudi izvajalci dejavnosti, ki so primarno odgovorni za varnost živil z namenom, da živila, ki jih dajejo na trg, izpolnjujejo zahteve zakonodaje. »Če se v okviru uradnega vzorčenja spremljanja ali vzorčenja s strani izvajalcev dejavnosti ugotovi neskladnost, se izvedejo potrebni inšpekcijski postopki glede na naravo ugotovljene kršitve, poleg tega se lahko sprožijo postopki dodatnega nadzora, kot so se npr. v lanskoletnem primeru ugotovljenega klorpirifosa v sadju. Neskladno živilo mora odgovorni izvajalec dejavnosti umakniti iz prometa, z rezultati se seznani tudi javnost,« pojasnjujejo na MKGP. Letno spremljanje se izvaja tako v notranjosti kot ob uvozu živil v EU. Poleg vzorcev, odvzetih za namen spremljanja, inšpektorji na podlagi različnih povodov odvzamejo tudi inšpekcijske vzorce. Skupno na letni ravni UVHVVR odvzame in na ostanke pesticidov analizira cca 1.000 vzorcev.

V skladu z letnim programom vzorčenja v letu 2023 je bil v okviru rednega letnega vzorčenja živil v prometu na ostanke pesticidov načrtovan odvzem 744 vzorcev. Skupno poročilo je še v pripravi. UVHVVR je v letu 2022 v okviru rednega letnega vzorčenja živil v prometu na vsebnost ostankov pesticidov preiskala 716 vzorcev živil. Od tega je bilo 330 vzorcev (46 %) zelenjave, 200 vzorcev (28 %) sadja, 57 vzorcev (8 %) žit in izdelkov iz žit, 95 vzorcev (13 %) predelanih živil in 34 vzorcev (5 %) živil živalskega izvora. Rezultati preiskav so pokazali, da so v 15 vzorcih živil (2,1 %) ugotovljene vrednosti ostankov pesticidov presegale mejne vrednosti iz Uredbe (ES) št. 396/2005.

Ukrepi za manjšo rabo FFS

Skupna kmetijska politika 2023–2027 kmete z različnimi ukrepi spodbuja pri trajnostni rabi pesticidov. Kot pojasnjujejo na MKGP, na manjšo uporabo FFS vpliva zlasti posodobitev kmetijske mehanizacije in izboljšanje tehnik za nanos sredstev, ki pripomorejo k boljši pokritosti tretirane površine in s tem k večji učinkovitosti ter manjšemu zanašanju teh sredstev zunaj območja nanosa med samim nanosom. Na zmanjšanje odvisnosti od rabe FFS se lahko vpliva tudi z raziskavami in razvojem ter spodbujanjem rabe alternativnih metod varstva rastlin. Tudi z vidika prilagajanja na podnebne spremembe je ključen razvoj novih sort, ki bodo odporne na bolezni in škodljivce. Spodbuja se tudi uporaba FFS na osnovi mikroorganizmov (biološka sredstva) v poljedelstvu, hmeljarstvu, zelenjadarstvu, sadjarstvu, oljkarstvu in vinogradništv, biotično zatiranja škodljivcev (uporaba protiinsektnih mrež, vab feromonskih, prehranskih, lepljivih idr.) ter metode konfuzije in dezorientacije. »Ukrepanje je treba še posebej usmeriti na območja večje kmetijske proizvodnje severovzhodne Slovenije, kjer dobro stanje vodnih teles površinskih in podzemnih voda ni doseženo,« pravijo na MKGP.

Finančne podpore kmetijstvu, ki v strukturi kmetijskega dohodka predstavljajo pomemben delež, v letu 2023 obsegajo približno 407 milijonov EUR, od tega je 67 % sredstev izplačanih iz proračuna EU, predstavlja dr. Tanja Travnikar. Z letom 2023 se je začelo izvajanje novega Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 in s tem novih intervencij. Poleg intervencije Ekološko kmetovanje so ključne tudi nekatere operacije, kjer je omejena raba FFS, pa tudi površinske podpore, pri katerih ni dovoljena uporaba FFS. Na voljo so intervencije, ki vsebujejo zahteve, s katerimi se preprečuje izpiranje ostankov FFS. Kot pravijo na MKGP, je odziv kmetov na tovrstne intervencije dokaj dober, dokončno oceno bo možno podati, ko bo obravnava vlog zaključena. Pomembno vlogo imajo tudi obvezni standardi pogojenosti. V drugi polovici leta 2024 je predviden javni razpis za naložbe v nakup kmetijske mehanizacije in opreme za optimalno uporabo hranil in trajnostno rabo FFS.

Tudi v okviru razvoja podeželja se spodbuja kmetijsko-okoljsko-podnebne ukrepe za podporo alternativnim pristopom k varstvu rastlin, kot so nekemične alternative pesticidom in integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi. Dr. Dušica Majer razlaga, da je namen teh ukrepov, t. i. KOPOP intervencije, spodbujanje nadstandardnih sonaravnih kmetijskih praks, ki so usmerjene v ustrezno gospodarjenje z vodami in tlemi ter zmanjševanje negativnih vplivov kmetovanja na okolje: »Tovrstne operacije so pri slovenskih kmetih razmeroma dobro sprejete, saj je skoraj tretjina kmetij vključenih v vsaj eno tovrstno operacijo. Vključeni so predvsem v operacije kot npr. integrirana pridelava, opustitev uporabe herbicidov in insekticidov v vinogradih, precizno škropljenje, uporaba biotehnoloških metod za obvladovanje škodljivih organizmov ter vodni viri.« Prav tako slovenski kmetje že več let uvajajo tehnologije, ki varujejo naravne vire, kot so minimalna obdelava tal, stalna pokritost tal z zeleno odejo, kolobar, usmerjeno gnojenje, ki temelji na analizi tal in gnojilnem načrtu, metode integriranega varstva rastlin, redna uporaba organskih gnojil za povečanje vsebnosti humusa v tleh in izboljšanje strukture tal, ekološko kmetovanje idr.

Dr. Dušica Majer pravi: »Pogostokrat se kmetijstvo prikazuje kot glavni onesnaževalec in uničevalec okolja, pri tem pa spregledamo, da ravno kmet vzdržuje krajino, kar je pogoj za biotsko pestrost okolja, skrbi za obnovo rodovitnosti tal ter varuje zemljo, vodo in okolje bistveno bolj od katerekoli druge gospodarske panoge.« Se pa seveda tudi kmetje soočajo s spremembami podnebja, kar jim povzroča precejšnje težave, ki so povezane tudi z zahtevnejšim varstvom rastlin. Kot pojasnjuje dr. Majerjeva, je intenziteta napadov škodljivcev in bolezni večja (pospešen je razvoj insektov in gliv), pojavljajo se novi škodljivci in bolezni. Toplejše zime povečujejo možnost preživetja številnim škodljivcem in povzročiteljem bolezni, daljša in toplejša poletja omogočajo pogostejše pojave nekaterih škodljivcev (npr. koloradski hrošč). Povečana koncentracija CO₂ v ozračju pospešuje rast plevelov, tekmovalnost med pleveli in gojenimi rastlinami je vse večja. Vse te težave bodo ob zmanjšanju uporabe FFS v prihodnosti vse težje obvladljive.

VIR: Zelena Slovenija