Avtor:

Avtor fotografij:

Evropska investicijska banka je objavila rezultate raziskave med 774 občinami v EU za leto 2022, ki daje edinstven vpogled v pretekle in načrtovane naložbe, pa tudi izzive in napredek občin v zvezi z digitalnim in zelenim prehodom. Njeni rezultati so izredno pomembni, saj v EU na občine odpade slaba polovica javnih naložb.

Evropska investicijska banka v raziskavi ugotavlja, da pomanjkanje sredstev ter negotovi in dolgotrajni regulativni postopki občine še zmeraj odvračajo od načrtovanja ključnih naložb. Kar 60 odstotkov občin ocenjuje, da so bile njihove naložbe v infrastrukturo za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v zadnjih treh letih nezadostne, večina občin (88 odstotkov) zaznava svoje naložbe v infrastrukturo v zadnjih treh kot neustrezne na vsaj enem naložbenem področju. Slednje nezadovoljstvo se je v primerjavi s prejšnjo raziskavo leta 2020 (83 odstotkov) nekoliko povečalo. Poleg tega občine v manj razvitih regijah običajno svoje pretekle naložbe v prilagajanje podnebnim spremembam ocenjujejo kot bistveno pomanjkljive pogosteje (27 odstotkov) kot tiste v bolj razvitih in razvijajočih se regijah (13 odstotkov). Pri sami izvedbi naložb pa jih zelo ovirajo pomanjkanje strokovnih kadrov in ozka grla v dobavnih verigah. Tako se 62 odstotkov občin sooča s pomanjkanjem kvalificirane delovne sile, 60 odstotkov pa z omejitvami v dobavni verigi. Velika večina občin (90 odstotkov) v naslednjih treh letih načrtuje povečanje naložb v infrastrukturo vsaj na enem področju. To je nekoliko višji delež v primerjavi z letom 2020 (87 odstotkov). Področja, na katerih občine nameravajo povečati svoje naložbe, so prilagajanje na podnebne spremembe, blaženje podnebnih sprememb in digitalna infrastruktura. Več kot 60 odstotkov občin namerava v prihodnjih treh letih povečati svoje naložbe v prilagajanje na podnebne spremembe in naložbe v blažitev podnebnih sprememb, kar je več kot v preteklih treh letih. Podobno namerava 63 odstotkov občin povečati svoje naložbe v digitalno infrastrukturo.

Raziskava razkriva, kako pomembno je poskrbeti za potrebno usposabljanje tako sedanje kot prihodnje delovne sile. Občine poročajo o težavah pri najemanju strokovnjakov z okoljskega in podnebnega področja, pa tudi takih s tehničnim in inženirskim znanjem in izkušnjami. Soočenje s temi izzivi je nujno, če želimo zagotoviti uspešno izvedbo naložbenih načrtov. Podatki raziskave kažejo, da se 69 odstotkov občin sooča s pomanjkanjem strokovnjakov s področja presoje vplivov na okolje in podnebje, kar zelo otežuje izvedbo lokalnih naložbenih programov. Drugi največji izziv pri izvajanju naložb predstavlja pomanjkanje strokovnjakov z inženirskim in tehničnim znanjem, pri čemer je za 29 odstotkov to izredno velik izziv in za 33 odstotkov občin za manjši izziv. 

Infrastruktura za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter digitalna infrastruktura imajo osrednje mesto v naložbenih načrtih občin za naslednja tri leta. Pri tem dobrih šest občin od desetih izraža nezadovoljstvo s svojimi preteklimi naložbami v blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, 40 odstotkov pa s svojimi naložbami v digitalno infrastrukturo.
Prav tako evropske občine hitreje napredujejo z digitalnim kot z zelenim prehodom. Delež občin, ki vlagajo v obe vrsti prehoda, je večji v regijah z višjim dohodkom, manj razvite regije pa le stežka lovijo korak z njimi. Okrog 80 odstotkov občin ocenjuje, da jih pri naložbah ovirajo pomanjkanje sredstev, dolžina regulativnih postopkov in pravna negotovost.

Viri financiranja naložb občin so med letoma 2020 in 2022 ostali relativno stabilni. Poraba lastnih sredstev, transferjev za projektno financiranje in financiranje z zunanjim zadolževanjem so sicer ohranili podoben delež, vendar na dostop do različnih virov financiranja po občinah vpliva več dejavnikov. Ti dejavniki vključujejo institucionalno ureditev, zmogljivost ustvarjanja prihodkov, dostop do kapitalskih trgov in politike glede porabe sredstev EU. Posledično lahko pride do znatnih razlik v razpoložljivosti in izkoriščenosti virov financiranja naložb občin EU.

Za zmanjšanje vrzeli pri naložbah občin, zlasti v infrastrukturo za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, je ključno, da oblikovalci politik in deležniki odpravijo te ter dajo prednost naložbam v trajnostnost in odpornost, kar bo EU popeljalo v bolj zeleno in digitalno prihodnost. Pomanjkanje strokovnih kadrov na ravni občin je treba odpraviti po vsej Evropi ter tako omogočiti ustrezno izvedbo regionalnih in vseevropskih naložb.
Občinska vlaganja so predpogoj za zagotavljanje ustrezne podpore prebivalcem in podjetjem. Ker na občine odpade velik delež javnih naložb, jim je treba na vsak način zagotoviti potrebne vire, strokovno znanje in močna omrežja za sodelovanje. Le tako bodo svoje naložbe lahko učinkovito izvedle. V svetu, ki se tako hitro razvija, je vloga občin pri zelenem in digitalnem prehodu še toliko pomembnejša. Po vsej Evropi je treba okrepiti znanje in izkušnje, s tem pa spodbuditi trajnostne prakse na področjih, kot so urbanistično načrtovanje, energetska učinkovitost, ravnanje z odpadki in prevoz.

VIR: Naš Stik