Avtor:

Energetska učinkovitost ter trajnostna, zanesljiva in dostopna oskrba z energijo so osrednje teme 25. konference Slovenskega združenja za energetiko. Domači in tuji strokovnjaki so razpravljali o prihodnosti energetike s kombinacijo obnovljivih in jedrskih virov, realnosti nameravanega opuščanja fosilnih goriv ter dosegljivosti zadanih podnebnih in mobilnostnih ciljev.

Osrednja panelna razprava, ki sta jo usmerjala Andrej Kitanovski in Mateja Panjan, je ponudila aktualne tematike, ki bodo tudi v prihodnje zaznamovale razvoj energetike tako s strokovnega kot političnega vidika. Ena od njih so energetske skupnosti, ki na področju rabe in oskrbe z energijo povezujejo lokalne skupnosti. Jože Torkar iz podjetja Resalta je opozoril, da mora biti na področju energetskih skupnosti urejena tako proizvodnja kot odjem energije, in ravno na področju proizvodnje električne energije še vedno pogrešajo hitrejše umeščanje v prostor, za kar pa upajo, da se bo izboljšalo v kratkem. Dodal je, da imamo na tem področju v Sloveniji dobro urejeno zakonodajo, vendar pa pogrešajo obljubljene subvencije. Hkrati je opozoril na oviro podporne sheme, ki ne odraža investicijskih stroškov. Mag. Aleksander Mervar, direktor Elesa meni, da energetske skupnosti v prvem koraku lahko pospešijo rast proizvodnje sončnih elektrarn, v drugem koraku se lahko nadgradijo še na področju ogrevanja in hlajenja, najbolj pereča pa tudi na tem področju ostaja hramba energije.

Svojevrstno energetsko skupnost predstavlja tudi slovenski obrambni sistem. Polkovnik Robert Šipec z Ministrstva za obrambo RS je koncept razdelil na dve veji: fiksno infrastrukturo in prenosljive baze. 70 odstotkov vladnih stavb je v lasti Ministrstva za obrambo, v okviru obnov pa želijo s kombinacijo OVE in hranilnikov doseči čim večjo avtonomijo, pri čemer stavijo na vodikove tehnologije. Druga veja so prenosljive baze, kjer je čim večja energetska učinkovitost in samooskrbnost strateškega pomena.

Še eden od konceptov, ki v zadnjem obdobju prihajajo v ospredje, je e-mobilnost. Na vprašanje občinstvu o realnosti popolnega prehoda na e-mobilnost, kot ga napoveduje Evropska unija, se je večina prisotnih strinjala, da popolni prehod ne bo možen in da fosilna goriva vsaj v določeni meri ostajajo. S tem se je strinjala tudi mag. Duška Godina iz Agencije za energijo, ki ne verjame v popoln prehod, saj je trenutno v Sloveniji le en odstotek e-vozil, hkrati pa tega ne dopušča niti stanje v omrežju. S to tematiko se ukvarjajo tudi na agenciji, kjer s cenovnimi signali spodbujajo polnjenje e-vozil v obdobju, ko je električno omrežje manj obremenjeno.

Da je treba že v prvem koraku polnilnice postaviti tja, kjer se bodo vozila lahko polnila v času proizvodnje sončnih elektrarn, je dodal Mervar. Pričakuje namreč, da se bo cena elektrike obrnila in bo dnevna cena nižja od nočne. Eles medtem že načrtuje lokacije ultra hitrih polnilnic za tovorna vozila in avtobuse na območju avtocestnega križa, kjer pa ponovno največ težav pričakujejo s postopki umeščanja, ki trajajo od pet do petnajst let.

Direktor Plinovodov, Marjan Eberlinc, dodaja, da ne vidi možnosti, kako bi dosegli cilje razogljičenja brez pravih investicijskih projektov. Ob tem pogreša pogovor o termoenergiji ter vodikovo strategijo. V prihodnosti sicer na področju mobilnosti pričakuje tudi razvoj vodikovih tehnologij, sintetičnega metana in morda tudi amonijaka.

Okoljske cilje mora upoštevati tudi obrambni sistem, zato so nemudoma morali ukrepati v smeri prilagoditve lastnega transporta, je povedal polkovnik Robert Šipec, kjer že iščejo rešitve na področju inovativnih tehnologij in goriv.

Ob naraščajočih potrebah po energiji je drugi blok krške nuklearke že več let v ospredju polemik. Projekt drugega bloka vodijo v družbi GEN energija, Martin Novšak, svetovalec uprave podjetja, je predstavil ugotovitve, da bi glede na potrebe po elektriki in energiji za ogrevanje, hlajenje in transport, Slovenija potrebovala vsaj 2100 MW neto energije, zaradi več gospodarskih možnosti pa bi bilo bolj smiselno vzpostaviti 2400 MW zmogljivosti. Drugi blok bi le delno zadostil tem potrebam. V podjetju načrtujejo ali eno večjo enoto zmogljivosti 1600 MW ali pa dve manjši, zmogljivosti 1100 MW. Dodal je, da potrebe po energiji tako hitro rastejo, da je smiselno vlagati v večje objekte. Na drugi strani pa tako velika zmogljivost predstavlja izziv tudi za Eles, ki mora zagotoviti regulacijo v višini moči največje enote, je opozoril Mervar. Umeščanje novega bloka torej zahteva razmislek tudi o nadomestnih zmogljivostih, ki jih bo treba ob tem vzpostaviti.  

Med energenti ogrevanja še vedno ostaja tudi zemeljski plin. Eberlinc ugotavlja, da je na trgu plina dovolj in da se cene normalizirajo. Če so še v preteklem letu cene presegale 200 evrov, danes znašajo 25 evrov za megavatno uro. V Plinovodih se pripravljajo tudi za nadgradnjo in dogradnjo plinskih povezav s Hrvaško in Italijo, hkrati pa se že pripravljajo tudi na vzpostavitev transporta vodika.

Precej prahu so v zadnjem obdobju dvignili tudi sistemi daljinskega ogrevanja. Svetovni trendi se usmerjajo v rekonstrukcijo daljinskih sistemov in uvedbo novih sistemov. Primož Škerl iz Energetike Ljubljana pa opozarja, da je to relativno lahko v primeru novih sistemov, povsem drugače pa je na sistemih, ki so stari pol stoletja, kot je denimo ljubljanski. Zato v podjetju poleg vključevanja obnovljivih virov stavijo na motivacijo uporabnikov. Prizadevajo si namreč, da bi uporabniki toploto iz daljinskih sistemov uporabljali koristno. Tako bi tisti, ki sistem nekoristno obremenjujejo, plačevali več, tisti, ki pa jo prevzemajo učinkovito, pa bi bili nagrajeni. Spremembe obračuna se obetajo tudi na področju elektrike, kjer Agencija za energijo že pripravlja novi način obračunavanja elektrike, ki je namenjen tako zelenemu prehodu kot tudi podpori in razbremenitvi omrežja.

VIR: Naš Stik