Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Aleš Cantarutti je zadovoljen, da se socialni dialog dogaja na več nivojih, ne le na Ekonomsko socialnem svetu. Spomnil je, da imamo v Sloveniji 12 kolektivnih pogodb, ki pokrivajo približno 70 % vseh zaposlenih in dokazano je, da so zaposleni, ki delajo v panogah, ki jih regulira kolektivna pogodba, bolj zadovoljni in produktivni (dodana vrednost je 20% višja). Logično je, da posamezna kolektivna pogodba odseva posebnosti neke panoge, zato so lahko takšni dogodki, kot je ta danes, v veliko pomoč odločevalcem. »Zaposleni so največje bogastvo vsakega podjetja. Zato morajo biti tudi pogoji za delo, ne le plača, optimalni. Tako kot si gospodarstvo želi, da je poslovno okolje čim bolj predvidljivo, si tudi zaposleni želijo predvidljivega delovnega okolja«, je zaključil Cantarutti.

Andreja Hlišč, direktorica Zbornice elektronske in elektroindustrije je opozorila na izzive panoge: odlični poslovni rezultati v 2021 na eni strani, na drugi pa negotova prihodnost zaradi energetske krize, pomanjkanje oziroma cena surovin, nadaljevanje krize zaradi pomanjkanja polprevodnikov, pomanjkanje kadrov, predvsem inženirjev ter relativno nizka produktivnost glede na ostale industrijske panoge.

Lidija Jerkič, predsednica ZSSS in SKEI je dejala, da skupno spoznanje o potrebi po novem plačnem modelu zori že dlje časa. Vsako leto, ki ga izgubimo, smo dlje od dogovora, meni. »Stari model, ki je nastal v prejšnjem stoletju je zastarel, prehitela ga je praksa marsikaterega delodajalca, hkrati pa to omogoča nelojalno konkurenco tistih, ki spoštujejo zgolj zaukazane, minimalne standarde«, je bila jasna Jerkičeva. Spomnila je, da prve kolektivne pogodbe in plačni modeli segajo v 90ta leta, čeprav so se razmere v teh 30 letih bistveno spremenile. »Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo nimamo, tako kot v primeru javnega sektorja. Težko je najti kompromis med vsemi deležniki. Nekateri celo niso pripravljeni sodelovati. Zato je vsak tak poskus, kot ga predstavlja današnja konferenca, hvalevreden«, je zaključila Jerkičeva.

Generalna direktorica Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela pri MDDSZ Katja Rihar Bajuk je izpostavila vlogo države, ki mora po njenem mnenju le zagotoviti pravne okvirje za izvedbo pogajanj med socialnimi partnerji, sicer pa mora čim večjo vlogo prepustiti delodajalcem in delojemalcem. Prof. dr. Robert Kaše iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je spomnil na temeljne sestavine in značilnosti plačnih modelov ter spregovoril o štirih področjih, ki jih bo treba nasloviti s ciljem, oblikovati trajnostni plačni model. Predstavil je nekaj aktualnih trendov na področju plač in nagrajevanja, seznanil udeležence z zanimivimi primerjalnimi podatki o plačah in pozval k iskanju novih, drugačnih rešitev tudi na področju plačnega modela. »Trg dela deluje, pravzaprav je danes precej močan in vpliva tako na plače kot sistem nagrajevanja. Plačni model na panožni ravni lahko pomeni, da je ena panoga bolj privlačna kot druga, lahko jo pozicionira na trgu dela in jo promoviramo«, je prednosti predstavil Kaše.

Okoli 60 obiskovalcev, direktorjev, strokovnjakov za plačne sisteme iz podjetij elektroindustrije, visokih predstavnikov delodajalcev, delojemalcev, izvršne in zakonodajne oblasti ter ostali gosti so skupaj generirali nove ideje in pripravili smernice za razvoj novega plačnega modela elektroindustrije. Izzive plačnega modela v praksi sta predstavila Dejan Sirk, podpredsednik SKEI in Cvetka Furlan iz pravne službe GZS.

Na okrogli mizi o smernicah za razvoj novega plačnega modela so sodelovali Mitja Gorenšček, izvršni direktor GZS, Lidija Jerkič, predsednica ZSSS in SKEI, mag. Matjaž Čemažar, predsednik uprave Domel in Marko Lotrič, generalni direktor LOTRIČ meroslovje.

Gorenšček je spomnil, da je zbornica poskušala pripraviti predlog novega plačnega sistema, ker je trenutni zastarel in do določenih kategorij nepravičen. Predvsem do mladih, ki so v primerjavi s starejšimi kolegi, ki prejemajo dodatek na delovno dobo, v slabšem položaju. Problem so po njegovem tudi dodatki, ki bi lahko bili bolj fleksibilni. »Na primer subvencija za rešitev stanovanjskega vprašanja za tiste, ki se od daleč vozijo v službo, namesto nadomestila za potne stroške, kar je vprašljivo tudi z vidika ogljičnega odtisa. Vendar bi vse te spremembe imele vpliv na plačno maso, zato je potrebno z dialogom priti do rešitev, ki ne bodo nikogar prikrajšale«, predlaga Gorenšček.  

Jerkičeva se je vprašala, ali si res želimo, da bi nam vse regulira država, ker je tako lažje, ali bomo socialni partnerji sami poiskali rešitev. »Mislim, da ne bi bil nihče izmed nas zadovoljen, če bi prepustili vse odločitve državi. Nečesa pa se danes nismo dotaknili in sicer nematerialnih pravic, recimo predlog pravice do izobraževanja. Problem so tudi podatki, ki so zastareli, ali jih sploh nimamo. Na primer nimamo podatkov o minimalni plači, o življenjskih stroških imamo zastarele podatke iz leta 2018«, je bila kritična Jerkičeva.

Čemažar meni, da se preveč vrtimo okoli minimalne plače. »Seveda je za proizvodna podjetja to izziv, ampak fokus mora biti na višanju dodane vrednosti in na plačah strokovnega kadra. Strokovnjake je potrebno obdržati doma«, je dodal. Lotrič pa je na to temo opozoril, da ko se pogovarjamo o minimalni plači, se je treba pogovarjati o bruto plači. »Ni minimalna plača prenizka, ampak obdavčitev previsoka. Produktivnost in dobičkonosnost bosta dvignila plače v podjetju«, je prepričan.

Predsednik programskega in organizacijskega odbora konference  dr. Marjan Rihar je v povzetku strnil, da je mogoče čas za pogovor o novem plačnem modelu neugoden, zaradi negotovosti, vendar dialog ni nikoli odveč. Predlagal je, da bi v pogovore vključili tudi zunanje strokovnjake, ki so lahko neobremenjeni in neodvisni ter poznajo dobre prakse iz tujine. »Današnji dogodek je pripeljal do zanimivih povzetkov, ki so dobra podlaga za nadaljevanje dela. Dialog gradi spoštovanje med deležniki, to pa prej ali slej pripelje do dogovora«, je prepričan Rihar.

***

Zbornica elektronske in elektroindustrije pri Gospodarski zbornici Slovenija je največja reprezentativna zbornica slovenske elektroindustrije, ki združuje 160 podjetij, katerih glavna dejavnost je proizvodnja elektronskih in električnih izdelkov ter z njimi povezanih storitev. Člani Zbornice elektronske in elektroindustrije ustvarijo 2/3 vseh prihodkov v panogi elektroindustrije in 53,35 % dodane vrednosti celotne panoge.

Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije je samostojna, neodvisna in reprezentativna interesna organizacija prostovoljno združenih delojemalcev - članov, ki uveljavlja in zastopa ekonomske, gospodarske, socialne, stanovske, kulturne in druge interese članstva na vseh ravneh sindikalne organiziranosti. 

PR: GZS