V prostorih nekdanje tekstilne tovarne Mura na vzhodnem robu središča Murske Sobote, ki so prazni od junija 2019, se spet dela. Več podjetij je prostore kupilo ali najelo, tam delujejo tiskarna, pa tapetništvo in proizvodnja stavbnega pohištva. Prav tako so spet polni prostori nekdanje tiskarne Pomurski tisk nedaleč stran.

Murska Sobota, 2. maja - V prostorih nekdanje tekstilne tovarne Mura na vzhodnem robu središča Murske Sobote, ki so prazni od junija 2019, se spet dela. Več podjetij je prostore kupilo ali najelo, tam delujejo tiskarna, pa tapetništvo in proizvodnja stavbnega pohištva. Prav tako so spet polni prostori nekdanje tiskarne Pomurski tisk nedaleč stran.
 
"Pomen teh dveh novih gospodarskih con je večkraten. Ni treba pozidavati novih kmetijskih zemljišč in hkrati propadajoče stavbe dobivajo novo obliko in vsebino. V tem vidim le velik plus - tako za središče mesta, kjer je bil nekdanji Pomurski tisk, kot tudi za industrijsko cono, kjer je bila Mura," je za STA povedal župan Damjan Anželj.

Objekt nekdanjega Pomurskega tiska je zapolnjen z novimi podjetji, v nekdanji Muri pa je še nekaj praznih prostorov, prazne so predvsem pisarne nekdanje uprave in jedilnica. "Tudi k meni so prihajali podjetniki in spraševali, kako je s tem, tako da interes še vedno obstaja," je povedal Anželj.

Nataša Praprotnik iz Tiskarne aiP Praprotnik je za STA povedala, da se je v nekdanjo Murino halo, kjer je bila prej tako imenovana 'težka šivalnica', naselilo pet podjetij. Poleg njihove tiskarne, ki razpolaga z največ, 1500 kvadratnih metrov površin, so to še tapetništvo F Modern, podjetje za hišna popravila Hipoing, trgovina z energetskimi sistemi Apolis ter fitnes center Center gibanja.

"Prostore tukaj smo kupili, ker smo imeli v svojih prejšnjih res prostorsko stisko. Če želiš iti z roko v roki z modernizacijo, moraš menjati stroje in potrebuješ tiskalnike velikega formata, in to je bilo na prejšnjih 350 kvadratnih metrih res nemogoče," je povedala Praprotnik.

Tudi tapetništvo F Modern se je v nekdanjo Muro preselilo zaradi prostorske stiske. Direktor Tadej Faršank je za STA povedal, da je bila poleg prostorske stiske odločilna tudi dobra lokacija. "Je pa bilo potrebno kar leto in pol, da smo najprej vse skupaj izpraznili, nato obnovili in zdaj smo se lahko končno tudi preselili." To je edina hala, ki jo je lastnik prostorov bivše Mure prodal, v vseh preostalih halah pa jih oddaja v najem.

V obnovljene prostore nekdanjega Pomurskega tiska, ki so bili prazni več kot 20 let, se je že lani naselila poslovna skupina sedmih podjetij s skoraj 30 zaposlenimi, povezanih pod imenom Business Point. Direktorica Mateja Hauser je za STA povedala, da sta s partnerjem Cvetom Žalikom prostore kupila, ker sta želela več podjetij preseliti na skupno lokacijo.

"Med plusi je bilo to, da sva iskala že obstoječe prostore, da ne pozidavaš novih zemljišč. Drugo je, da so prostori v središču mesta, ter da je to odlična lokacija. Pa tudi nek genom tega področja, saj so tu že živela uspešna podjetja, ki so imela pridne roke in bistre glave, kar pomeni, da lahko tukaj nekaj uspešnega raste naprej," je dodala Hauser.

Na območju nekdanjega Pomurskega tiska sta še kmetijska trgovina Vila Natura in ribiška trgovina Mišel Zadravec, prostore si ureja tudi plesna šola Zeko. Hauser je še povedala, da se bodo morala vsa podjetja povezati in začeti pogovarjati o skupni infrastrukturi - cesti, parkiriščih in podobnem.

Edina 'siva lisa' v središču mesta je ostalo zemljišče nekdanje trgovine Potrošnik med Ulico Arhitekta Novaka in Slomškovo ulico, ki ga je kupila trgovska družba Mercator. "A Mercator je trenutno v postopku prevzema s strani Tuša, s tem bodo dobili dve veliki trgovini v Murski Soboti in dvomim, da bodo šli v naložbo še tukaj v središču ... Jaz še vseeno upam, da bo tukaj zrasel poslovno-stanovanjski objekt s podzemno garažo, ki je mesto še vedno nima," je dejal Anželj.

Župan je ob tem spomnil, da je Mestna občina Murska Sobota letos tudi zaradi premikov v gospodarstvu prejela nagrado zlati kamen. Ponosen je, da imajo v občini največ delovnih mest na 1000 prebivalcev v državi. "V utemeljitvi k tej nagradi so recimo tudi poudarili, da smo se zelo dobro prestrukturirali. Od propada velikih, socialističnih tovarn, ki so bile prave 'gospodarske bombe' smo se znali prilagoditi z manjšimi in srednjimi ter družinskimi podjetji, ki imajo visoko dodano vrednost," je povedal.

VIR: STAkrog