V Brdu pri Kranju se je odvila tradicionalna bančna konferenca z naslovom Geopolitične in gospodarske razmere ter izzivi slovenskega bančništva in gospodarstva. Udeleženci so razpravljali o izzivih v razmerah geopolitičnih napetosti, pomenu stabilnega poslovnega okolja, in priložnostih in pasteh uporabe umetne inteligence v gospodarstvu. 

V uvodnem nagovoru je Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije, izpostavila, da se okolje, v katerem poslujejo ekonomski subjekti, spreminja vedno hitreje. Uokvirjajo ga hitro spreminjajoče geopolitične razmere, polikrize, trgovinske vojne, motnje na dobavnih verigah, kibernetski napadi in vse bolj drastični podnebni ter okoljski vplivi. Vsi našteti dejavniki vplivajo na konkurenčnost in poleg izzivov prinašajo tudi priložnosti.

Kazalniki konkurenčnosti za Slovenijo izkazujejo nekaj zelo pomembnih prednosti, hkrati pa določena področja ovirajo nadaljnji razvoj glede prednosti. Ti elementi so okolje, ki vpliva na poslovno dinamiko, trg dela oz. njegova rigidnost, visoke obremenitve z davki in prispevki, administrativni postopki. Ključni elementi razvoja konkurenčnosti predstavljajo tudi institucije in zaupanje vanje. Izpostavila je tudi pomen stabilnosti pravnega in davčnega okolja, ki je predpogoj za zagotavljanje zaupanja podjetij ter investitorjev in temelj za dolgoročno trajnost ter ekonomski razvoj. Pri tem je za rast, razvoj in blaginjo še posebej pomembna vloga bank, ki pa jo bo slovenski bančni sektor izpolnil le ob pogoju konkurenčnosti v primerjavi z drugimi sistemi.

Kot izhodišče današnje razprave je izpostavila vprašanja, kako v razmerah polikriz in nestabilnih ekonomskih razmer zagotoviti konkurenčnost, kakšen je pomen stabilnega ekonomskega okolja in predvidljivega davčnega ter pravnega reda za konkurenčnost, kot tudi katere so priložnosti in izzivi uporabe umetne inteligence. 

Blaž Brodnjak, predsednik Nadzornega sveta Združenja bank Slovenije in predsednik uprave banke Nove Ljubljanske banke, je svoj nagovor usmeril v umestitev Slovenije in EU v kontekst globalne konkurenčnosti. Izrazil je skrb glede nekaterih politik EU, s katerimi se načenjajo konkurenčne prednosti EU v primerjavi z najpomembnejšimi svetovnimi igralci kot sta ZDA in Kitajska, v zadnjem času tudi Indija. Posvaril je, da družba, ki se v iluziji trenutne gospodarske rasti pretirano osredotoča na pravice in svoboščine ter zanemarja zavedanje o realnih izzivih, nima svetle prihodnosti. Izpostavil je tudi resnost demografskega izziva, ki je temelj za zagotavljanje konkurenčnosti, zato v Evropi ter še posebej Sloveniji potrebujemo precej bolj stimulativen demografski sistem. 

V globalnem kontekstu EU silno izgublja svoj konkurenčni položaj, tako na strani podjetij kot bank, ki se ne pojavljajo več na lestvicah glavnih globalnih igralcev. Zato je zavestno delovanje v smislu zagotavljanja konkurenčnosti ter vlaganje v raziskave in razvoj ključoi. Slovensko gospodarstvo po njegovi oceni premalo vlaga v razvoj in inovativnost, izzivi pa bodo tudi pri privabljanju talentov v Slovenijo, še posebej ob trenutni obremenitvi plač z davki in prispevki.

Po njegovi oceni je bančni sektor v dobri kondiciji in kljub prereguliranosti prispeva k stabilizaciji razmer v slovenski družbi. Izrazil je pripravljenost bank za tvorno sodelovale pri vseh temah, ki so pomembne za razvoj in uspešnost Slovenije.

Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije, je spregovoril o tem, kako vidi razmere v bančnem sistemu in o izzivih, ki so pred bančnim sektorjem. Povedal je, da je bilo v zadnjih šestih letih le eno z normalnimi ekonomskimi pričakovanji, ostala pa so bila zaznamovana s šoki, ki so v Slovenijo prišli iz mednarodnega okolja. Največja posledica teh šokov sta biia cenovna nestabilnost in inflacija, ki je dosegla dvomestne številke. Na take razmere so se v Banki Slovenije in na ravni Evrosistema odzvali s povišanjem obrestnih za 450 bazičnih točk. Inflacija se je v zadnjih četrtletjih pomembno znižala, zato so na zadnji seji sveta Evropske centralne banke odločili za spremembo smeri denarnih politik. Ob tem je opozoril, da še vedno obstajajo dejavniki tveganja, ki bi lahko vplivali na proces dezinflacije. Prva nevarnost je povezana s trgom dela, trenutna rekordna zaposlenost vodi v relativno visoko rast plač, ki bi jo lahko ugodni rezultati poslovanja gospodarskih družb ohranjali na daljši rok. To predstavlja nevarnost, da bi se rast plač prenesla v rast cen storitev, ki bo pospešila rast cen, ta pa inflacijo oz. bo dezinflacijo otežila. Naslednji dejavniki tveganja dezinflacije so geopolitična tveganja, zaostrovanje le-teh in morebitni dodatni konflikti.

Slovenske banke so trenutno v odlični kondiciji. Kapitalska ustreznost, likvidnost, in kvaliteta portfelja so zelo dobri, tako kot tudi dobički. Dejavniki, ki so prispevali k rezultatom, so odziv ekonomskih politik na pretekle šoke, vodenje denarne politike Banke Slovenije oz. ECB in bančne prakse, ki so bile drugačne, kot ob preteklih krizah.

Izzivi, ki so pred nami, so povezani s slovenskim bančnim sistemom, ki je majhen, preprost in nediferenciran ter premalo inovativen. Za banke je pomembno, da sledijo tehnološkemu razvoju, saj na trg vstopajo nebančna, tehnološko napredna podjetja, ki opravljajo bančno finančne storitve.

Trenutne razmere v gospodarstvu in bančnem sistemu so ugodne, vendar je treba nadaljevati z napori za odpornost na prihodnje šoke. Za ta namen je potrebno zadržati del dobičkov. Banka Slovenije že pripravlja blažilnike za potrebe v prihodnosti. Pomembna je tudi konsolidacija na področju kapitala in človeških virov, kar bo omogočilo konkurenčnost slovenskega bančnega sistema ob izzivih, ki prihajajo.

Katja Božič, državna sekretarka naMinistrstvu za finance, je predstavila odziv Vlade RS na trenutne geopolitične in gospodarske razmere. Izpostavila je zavedanje o pomenu uspešnosti ter konkurenčnosti bančnega in realnega sektorja gospodarstva. Zavezana je k izvajanju ukrepov za zagotavljanje stabilnega in vključujočega okolja za gospodarstva ter za kvalitetno življenjsko okolje za prebivalstvo. Uporaba javnih sredstev za ta namen pa mora biti učinkovita in smotrna, saj moramo zagotavljati vzdržnost javnih financ.

Vlada RS oblikuje ukrepe, ki naslavljajo vprašanja za zagotavljanje globalne konkurenčnosti. Med njimi je tudi nedavno predstavljen prvi paket sprememb davčnega sistema, ki služi kot podpora celovitemu skupku razvojnih ukrepov. Ključni in najbolj aktualni del so razvojno naravnani ukrepi, s katerimi želi vlada podpreti zaposlovanje delavcev s posebnimi znanji in veščinami, ki lahko zagotavljajo višjo dodano vrednost ter s tem prispevajo k zmanjševanju razvojnega zaostanka za vodilnimi državami.

Dotaknila se je tudi pomembnosti finančne pismenosti prebivalstva, h kateri je prispevala tudi letošnja izdaja državnih obveznic za prebivalstvo, na tem področju pa je zelo aktiven tudi bančni sektor. 

Ob zaključku je spregovorila še o predvidljivosti pravnega reda. Na ravni EU se še posebej po zadnji finančni krizi regulacija spreminja s pospešeno hitrostjo. Ministrstvo spodbuja ukrepe za krepitev stabilnosti in odpornosti bančnega sistema, saj se stabilen ter prožen bančni sektor lahko hitro in učinkovito odzove na številne izzive ter priložnosti. Najavila je skorajšnjo implementacijo nadaljnjih predpisov, med drugimi tudi novelo zakona o bančništvu. 

Profesor Mojmir Mrak iz Ekonomske fakultete v Ljubljani je predstavil ključna geopolitična tveganja Evropske unije in njihov vpliv na Slovenijo. Svet prehaja iz enopolarne v multipolarno strukturo z naraščajočimi napetostmi med glavnimi političnimi in gospodarskimi centri moči. Za to prehajanje so ključni trije dejavniki: spreminjanje globalnega ekonomskega upravljanja iz sistema, temelječega na pravilih, v sistem, ki temelji na transakcijah med velikimi igralci; hitre tehnološke spremembe na področju IKT tehnologij, vključno z umetno inteligenco; ter pešanje in na nekaterih področjih celo zaustavitev globalizacije kot prevladujočega gonila svetovnega gospodarskega razvoja v desetletjih po drugi svetovni vojni, zlasti pa pred koncem prejšnjega stoletja. Podjetja in nosilci ekonomskih politik iščejo načine, kako procese organizirati tako, da bodo manj izpostavljeni geopolitičnim tveganjem. Odgovor so našli v krajšanju dobavnih verig, kar pomeni realokacijo in s tem fragmentacijo neposrednih tujih investicij. Krepi se geopolitična tekma med zahodom in vzhodom za krepitev pozicij in prevlado na jugu. Ukrajinska vojna je okrepila razdeljevanje sveta na dva pola: enega pod vodstvom ZDA in drugega pod vodstvom Kitajske. Med velikimi se vzpostavlja sistem, temelječ na transakcijah, ki v pogojih naraščajočih geopolitičnih tveganj predstavlja za EU večjo in resnejšo grožnjo kot za ZDA ter Kitajsko. EU se sooča z izzivi varnosti in migraciji, izzivi klimatskih sprememb in prehoda v brezogljično družbo ter z gospodarskimi izzivi. Vse te tri skupine izzivov so izrazito medsebojno povezane. Produktivnost evropskega gospodarstva zaostaja za konkurenti. Globalno ekonomsko upravljanje, ki gre v smeri »sistema, temelječega na dogovorih«, ni naklonjeno majhnim igralcem – ne EU kot celoti in ne njenim posameznim članicam. Izzivi Slovenije, ki jih je smiselno naslavljati na EU nivoju, so nekonsistentnost fiskalnih ciljev po sprejetju fiskalnih pravil, redefiniranje zunanje ekonomske politike ter politike konkurence in državnih pomoči, ter spremenjena dinamika na področju zelenega prehoda. Na političnem področju pa način odločanja glede zunanje in varnostne politike ter širitev EU. Posebej je poudaril je, da bi se s tovrstnimi izzivi morali soočati bistveno bolj sistematično, kot se. Glavni izzivi Slovenije kot članice EU, s katerimi se morajo spoprijeti nosilci ekonomske politike v Sloveniji, so manevriranje znotraj večinoma fiksnega makroekonomskega okvira. Realno je pričakovati konsolidacijo javnih financ. Pri tem nas čaka še prevetritev razvojnih prioritet (neoperativna Strategija 2030) v povezavi s spremembami, ki se dogajajo na globalnem in EU nivoju (priprava več scenarijev, tudi takšnega, ki pomeni negativen razvoj dogodkov za EU kot celoto). Potrebno bo artikuliranje in izvedba strukturnih reform, povezanih s črpanjem EU sredstev, zlasti tistih iz nevladnih organizacij. Nujno je tudi nadaljevati s krepitvijo internacionalizacije in konkurenčnosti gospodarstva v spremenjenem mednarodnem okolju, je še izpostavil.

O viziji strateške vloge bančnega sektorja za konkurenčno Evropo je spregovoril Sebastien de Brouwer, namestnik izvršnega direktorja Evropske bančne federacije (EBF). Njegov govor je temeljil na dokumentu, ki ga je pripravila EBF z naslovom Financiranje prihodnost: strateški bančni sektor za konkurenčno Evropo. Ta poudarja pripravljenost sektorja, da okrepi evropske ambicije, in sicer z oblikovanjem niza priporočil za izboljšanje regulativnega okvira. EBF poudarja osredotočenost na ključne prednostne naloge, ki so povezane z okrepitvijo gospodarskega potenciala EU, spodbujanjem prehodnega financiranja za zeleni dogovor EU, spodbujanjem varne digitalne preobrazbe in dokončno vzpostavitvijo enotnega trga finančnih storitev. Poleg tega poudarja, da je v Evropi nujno potreben integriran, odprt in likviden kapitalski trg, ki bo sposoben mobilizirati zasebni kapital v obsegu, potrebnem za sprostitev evropske gospodarske preobrazbe.

Po njegovem potrebujemo Evropo, ki je bolj odporna, saj ta trenutno izgublja globalni tržni delež in zato nujno potrebuje vzdržno gospodarsko rast, s katero bo lahko zagotavljala vire za financiranje potreb, povezanih z zgoraj navedenimi izzivi. Po mnenju EBF sta bila izjemna odpornost in robustnost bančnega sektorja izkazani v zadnjih epizodah kriz (pandemija covid-19, ruski napad na Ukrajino, nemir na bančnih trgih v ZDA …). Kljub temu so ti dogodki razkrili ranljivosti v globalnih vrednostnih verigah, kar je še poslabšalo pojemajočo globalno konkurenčnost Evrope. V ospredju teh sprememb so evropske banke bistveni katalizatorji napredka. Za strateško avtonomijo Evrope je potreben učinkovit in uspešen bančni sistem, ki ga lahko preko sinergijskih učinkov izboljšajo tudi konsolidacijski ukrepi in integracija.

Izpostavljena je bila tudi izjemna zahtevnost in kompleksnost regulativnega ter nadzorniškega okvira v EU. Evropa je postala »silikonska dolina« v ustvarjanju regulacije, ki je sicer izjemno pomembna za zagotavljanje stabilnosti, a hkrati ogroža konkurenčnost. Potrebujemo okvir, ki bo lahko omogočil konkurenčno in dobičkonosno poslovanje v tem hitro spreminjajočem svetu. Zagotovili bi ga lahko z ukrepi, kot so omilitev primeža regulacije, celovit pregled obstoječega okvira regulacije in prilagoditev, ki bi zagotovila njegovo večjo učinkovitost in odpravila nekonsistentnosti. Potrebujemo tudi stabilnost bonitetnega okvira, z namenom zagotavljanja enakih pogojev poslovanja pa tudi regulacijo bančništva v senci.

Sledila je panelna razprava o pomenu stabilnega poslovnega okolja in predvidljivega pravnega reda, ki jo je moderirala Stanislava Zadravec Caprirolo. Kot je uvodoma poudarila, oboje vpliva na konkurenčnost gospodarstva in dobrobit prebivalstva ter na vprašanja, katere politike in ukrepi bi bili najbolj koristni, da se zagotovi stabilno, varno in predvidljivo poslovno ter pravno okolje.

Na vprašanje o pomenu in vlogistrokovne komunikacije med Državnim svetom in Državnim zboromje Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta,izpostavil, da kar13 odložilnih vetov Državnega sveta kažejo na stanje duha pri kreiranju zakonov in da v zakonodajnih postopkih ni bila upoštevana stroka. Pomembno je vzpostaviti pogoje, da se sprejemata in spodbujata podjetnost ter kapital, ki so ga investitorji pripravljeni vlagati v slovensko okolje, saj smo v praksi prevečkrat priča nasprotnim ukrepom.

PR - Združenje bank Slovenije