Državni zbor je včeraj sprejel Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS).

Državni zbor je včeraj sprejel Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS). Gre že za četrti zakon, ki nadaljuje prizadevanja vlade za obnovo območij, prizadetih v poplavah in plazovih 4. avgusta 2023. Njegov glavni namen je zagotoviti mehanizme za kakovostno in hitrejšo obnovo, zaščito pred prihodnjimi naravnimi nesrečami in zagotoviti trajno ureditev ter razvoj.

Rešitve, ki  so bile na predlog Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP) vključene v ZORZFS, omogočajo trajne rešitve na področju urejanja prostora in gradnje, urejanja voda in druge infrastrukture ter sanacije plazov, vse s ciljem, da se čimprej obnovi v poplavah prizadeta območja ter zagotovi odpornost na bodoče izredne vremenske dogodke, povezane s podnebnimi spremembami. V njem so upoštevani predlogi občin, stroke in vseh vladnih služb, ki se intenzivno ukvarjajo z obnovo.

Zakon bo skrajšal in poenostavil upravne postopke ter zagotovil hitrejšo obnovo in razvoj.


Prostorske, gradbene in komunalne rešitve zakona

Na področju urejanja prostora in graditve rešitve zakona sledijo cilju, da bodo v najkrajšem času izvedene trajne rešitve za življenje ljudi, gospodarstva in infrastrukture prizadetih v poplavah ter izvedeni ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti.

Zakon omogoča nekaj odstopov od gradbenega zakona, ki bodo veljali za obnovo poškodovanih objektov in realizacijo nadomestitvenih gradenj in prednostnih razvojnih projektov:

  • rušitev objektov, določenih s sklepom Vlade Republike Slovenije bo izvedena brez gradbenega dovoljenja in brez prijave začetka gradnje;
  • za dve leti se podaljšuje možnost nujne rekonstrukcije poškodovanih objektov brez gradbenega dovoljenja, zadošča prijava začetka gradnje;
  • določen je enoten rok 15 dni za izdajo projektnih pogojev in 30 dni za mnenje mnenjedajalcev;
  • ker je v ZORZFS določeno, da se postopki po tem zakonu izvajajo prednostno, ni pričakovati, da mnenjedajalci mnenj ne bi izdajali v predpisanem 30-dnevnem roku. Če mnenje v tem roku ni izdano, se uvaja domneva izdanega »pozitivnega« mnenja. Izjema so mnenja, ki se nanašajo na evropsko pomembna območja Natura 2000. S tem bo imel mnenjedajalec v postopkih, ko bo očitno, da bo mnenje »pozitivno«, možnost, da se s to zadevo ne ukvarja in se osredotoči na druge, zahtevnejše, ki zahtevajo več časa;
  • krajšajo se roki za vložitev tožbe zoper gradbeno dovoljenje iz 30 na 15 dni;
  • podaljšuje se veljavnost že izdanih gradbenih dovoljenj iz 5 na 7 let.
Vsi postopki, ne le postopki izdaje gradbenih dovoljenj, se izvajajo prednostno in hitro. 

Poiskali smo tudi rešitve, ki nadgrajujejo inštrumente prostorskega načrtovanja kot dejavnosti, s katero se dosega urejenost stanja v prostoru. Zakonske rešitve so dober temelj za nujno preoblikovanje načina delovanja vseh udeležencev in njihovega organizacijskega in kadrovskega preoblikovanja.  

Za reševanje najtežjih situacij – ko objekt ne bo več mogel ostati na istem mestu – je določeno, de se nova gradnja nadomestitvenih stavb usmerja na že obstoječa stavbna zemljišča. Če takšnih zemljišč ni na voljo, se lahko z lokacijsko preveritvijo določijo nova stavbna zemljišča kot širitev naselja ali zaselka, do največ 3000 m2 (in sočasno ne več kot 80 % obstoječega naselja ali zaselka).

Pomembna novost je, da se bosta sočasno izvajala lokacijska preveritev in projektiranje. Na lokacijski obravnavi (ki jo bo organizirala občina skupaj z Državno tehnično pisarno) se bodo sočasno pridobila in uskladila mnenja k lokacijski preveritvi in k projektu za gradbeno dovoljenje, ki se bodo zapisala v zapisniku lokacijske obravnave. Zapisnik bo pomemben inštrument pri izdaji gradbenega dovoljenja, ker bo veljal kot pridobljena mnenja vseh mnenjedajalcev.

Če bo treba objekt odstraniti, a bo lahko z manjšim premikom ostal na isti parceli, se uvaja spremenjena definicija »nadomestne gradnje«. Štelo se bo, da je nadomestna gradnja tudi manjši premik novega objekta z mesta obstoječega objekta (za 10 m) in manjše povečanje objekta (do 10%). Lastnik bo lahko v času gradnje novega objekta v starem objektu prebival.

Z enakim inštrumentom – lokacijsko preveritvijo - in enakim postopkom se bodo reševale tudi obnove in nadgradnje obstoječe vodne infrastrukture.

S koordinacijsko skupino (vodi jo državni sekretar MNVP, člani so predstavniki državnih mnenjedajalcev in nosilcev urejanja prostora) bo vzpostavljeno mesto za usklajevanja mnenj k projektom državnih investitorjev, državnim prostorskim načrtom, na željo občine pa tudi k občinskim prostorskim načrtom.

Na področju komunalnega urejanja občinam pred izvedbo nove komunalne opreme ne bo treba izdelati programa opremljanja. Gradnja nadomestitvenih stavb se bo lahko začela tudi na neopremljenem stavbnem zemljišču, če se bo komunalna oprema gradila sočasno s stavbo. Komunalnega prispevka za nadomestno in nadomestitveno gradnjo se ne bo plačalo (v obsegu objekta, ki se ga nadomešča), stroški priključka pa se bodo plačali iz državnega proračuna.


Pomoč prebivalcem pri obnovi in novi gradnji hiš na poplavnih območjih

Pomembno vlogo pri obnovi hiš, pri nadomestni gradnji na isti lokaciji ali pri nadomestitveni gradnji na drugi lokaciji bosta imeli Državna tehnična pisarna (DTP) in občina.

DTP bo pomagala pri preselitvi v drug objekt (zamenjava, nakup). Prizadeti lastniki hiš, ki bodo s sklepom Vlade določene za odstranitev, bodo imeli možnost, da se ali  odločijo za preselitev v že zgrajeno hišo oziroma stanovanje ali se jim pomaga najti nadomestno stavbno zemljišče in na njem zgraditi novo t. i. nadomestitveno stavbo aliiroma da se jim izplačajo finančna sredstva.

DTP bo imela pomembno vlogo pri lokacijski preveritvi in pripravi dokumentacije za gradbena dovoljenja na teh območjih. Poskrbela bo za izdelavo elaborata lokacijske preveritve in dokumentacije za gradbeno dovoljenje, sodelovala bo na lokacijski obravnavi z mnenjedajalci in pripravila zapisnik ter ga uskladila z mnenjedajalci. Zapisnik lokacijske obravnave bo ključen pri izdaji gradbenega dovoljenja, ker bo veljal kot pridobljena mnenja vseh mnenjedajalcev.

MNVP bo sodeloval z občinami pri vprašanjih glede priprav ustreznih prostorskih aktov (lokacijska preveritev, OPPN za obnovo) in jim nudil strokovno pomoč. Na MNVP je že določena kontaktna oseba za sodelovanje z občinami, državni sekretar pa bo vodil koordinacijsko skupino nosilcev urejanja prostora in skrbel za koordinacijo in usklajevanje mnenj različnih nosilcev urejanja prostora tudi pri pripravi občinskih prostorskih aktov, če bodo občine izrazile to željo.


Rešitve zakona na področju voda

Bistvene rešitve se odražajo v tem, da so projekti vodne infrastrukture, ki so opredeljeni v programu sanacije, določeni kot razvojni in prednostni infrastrukturni projekti. S tem se jim da dodatno težo in še pospeši njihovo pripravo in izvedbo.

MNVP bo v programu sanacije opredelil projekte za sanacijo in zagotovitev zmanjšanja poplavne ogroženosti na prizadetih območjih (Savinja, Meža, Kamniška Bistrica…), s čimer bo zagotovil pospešene postopke v zvezi z vsemi ključnimi projekti, ki bodo sanirali vodno infrastrukturo po poplavah in povečali poplavno varnost prebivalstva na prizadetih območjih.

V praksi bo to predstavljalo opredelitev vseh možnih potrebnih projektov v programu sanacije in potem bodo ti projekti lahko poenostavljeno vodeni na podlagi tega zakona. Torej manjše ureditve, umeščanje preko lokacijske preveritve, krajši roki, poenostavljeno pridobivanje dovoljenj, soglasij, mnenj, razlaščanje…

Pri vzdrževanju vodnih in priobalnih zemljišč na vodah 2. reda bodo lahko sodelovale občine.

Zakon omogoča hitrejšo sanacijo vodne infrastrukture, saj je ta v javnem interesu. Gre za vzdrževalna dela v javno korist, za njihovo umeščanje pa se šteje, da je skladno s prostorskimi akti, če so dela izvedena na vodnem in priobalnem zemljišču prvotnega objekta vodne infrastrukture.

Zakon omogoča tudi uporabo odstranjenih naplavin in plavja ter nekatere ukrepe vezane na imetnike vodne pravice in koncesionarje.


Vsebine na področju narave, rudarstva in geodezije

Zakon omogoča oblikovanje prednostnega seznama, ki bo pospešil obravnavo vlog za pridobitev rudarskih pravic za izkoriščanje mineralnih surovin. Izkopane materiale se lahko pod določenimi pogoji uporablja za gradnjo tudi na drugih lokacijah.

Vključena je preveritev možnosti uporabe na naravi temelječih rešitev, kadar se načrtuje ukrepe izven poseljenih območij. To je izjemno pomembno za povečevanje razlivnih površin in izboljševanje struktur za zadrževanje vode. Gre za posege, namenjene uravnavanju pretoka vode ob upoštevanju naravnih procesov in s tem zagotavljanje  trajnostnega zmanjševanja poplavne ogroženosti, ki prispeva tudi k doseganju ciljev ohranjanje narave in povečevanju podnebne odpornostni. Prav tako so določene poenostavitve za manjšanje števila odobritev posegov, kadar gre na primer za vzdrževanje in manjšo rekonstrukcijo.

Zakon omogoča, da se po uradni dolžnosti zagotovi ažurne podatke o mejah parcel, kjer je stanje v naravi spremenjeno, prav tako pa cestne infrastrukture in vodotokov v kataster nepremičnin. Določa tudi vpise hišnih številk za nadomestne in nadomestitvene stavbe, kar bo podlaga za urejanje prijave prebivališča/sedeža.


Razlastitve po ZORZFS

Zakon na nekaj mestih ureja tudi razlastitve, do katerih pa bo prišlo samo v izjemnih primerih, ko gre za nevarne objekte, ki ogrožajo življenje ljudi oziroma za situacije, ko bi neukrepanje lahko pomenilo nevarnost za življenje ljudi.

V praksi se bodo uporabljala pravila za nujni razlastitveni postopek. Upravna enota, pri kateri se vodi razlastitveni postopek, ne sme izdati odločbe o razlastitvi, preden ji s strani države ni predloženo dokazilo o pri notarju položene odškodnine in varščine za razlaščeno nepremičnino. Država prevzame posest na razlaščeni nepremičnini v šestih mesecih od vročitve odločbe o razlastitvi razlaščencu.

Če razlaščenec zavrne ponudbo, s katero mu država ponudi nadomestni objekt in zavrne ponudbo za odkup, mu država lahko ponudi nadomestitveni objekt. Ponujena pogodba vsebuje rok, do kdaj država zgradi nadomestitveni objekt, in določilo, da država lastniku in osebam, ki živijo skupaj z njim, do predaje nadomestitvenega objekta plačuje tržno najemnino za objekt, v katerega se začasno namestijo. Če začasno namestitev odklonijo, se to v pogodbi izrecno določi in določi tudi, da v objektu za odstranitev bivajo na lastno odgovornost ter v primeru nastanka škode država ni odškodninsko odgovorna. Če lastnik predlaga nadomestno nepremičnino (lastnik si sam najde nepremičnino), je država dolžna takšno ponudbo sprejeti, če so izpolnjeni vsi pogoji.

Vrednost nepremičnine za odstranitev se ugotavlja na dan 31. 7. 2023.

VIR:  Ministrstvo za naravne vire in prostor

Editor