Dan zadružnikov na 62. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA 2023.
Dan zadružnikov na 62. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA 2023.
Tradicija se nadaljuje; tudi letos je na sejmu AGRA na »zadružno sredo« Zadružna zveza Slovenije slavnostno podelila letna priznanja, priznanja za trajen doprinos k razvoju zadružništva ter priznanja zadrugam in organizacijam ob posebnih priložnostih. Podeljenih je bilo kar 30 priznanj zadružnikom, zadrugam in kmetijskim organizacijam, zadružniki pa so dan zadružništva slavili tudi na razstavnem prostoru Zadružne zveze Slovenije in na zadružni tržnici v Hali A. Zadružna zveza Slovenije sejemsko predstavitveno vsebino sooblikuje skupaj z zadrugami in Časopisno-založniško družbo Kmečki glas.
Letošnji dan zadružnikov in slavnostno podelitev je zaznamovalo izredno toplo vzdušje in občutek povezanosti, kar je vsekakor tudi odraz prizadevanj in dosežkov zadružništva skozi zadnja turbulentna obdobja.
»Prepričan sem, da je zadružništvo tako doma kot v svetu na pomembni prelomnici. Pozitivni prelomnici. Verjamem, da to priložnost razcveta čutite tudi vi. Zato so ti osebni plameni danes še toliko bolj pomembni. Močno jih bomo potrebovali za korake, ki so pred nami. Da se povežejo v vztrajno, odločno silo, ki bo interesom zadrug in njihovih članov izborila pravično in zasluženo mesto v slovenskem kmetijstvu in gospodarstvu. To, da se s povezovanjem lahko doseže pomembne premike, smo že mnogokrat dokazali. Predvsem pa na dveh ravneh. Sprva skozi povezovanje stanovskih organizacij, ki smo se kljub nekaterim drugačnim pogledom v zadnjih letih izredno močno povezale.
Na dva rezultata smo lahko še posebej ponosni; prvič na to, da je državna kmetijska politika prepoznala pomen kolektivnih naložb zadrug v zbirne in skladiščne kapacitete ter distribucijo in v predelovalne kapacitete. In drugič na priznanje, da zadruge lahko delujejo kot organizacije proizvajalcev. Na predlog zveze je v skoraj vseh sektorjih že omogočeno povezovanje v združenja organizacij proizvajalcev, kar lahko zadrugam omogoča skupno pogajanje z deležniki glede cen pridelkov izven obstoječih pravil konkurence,« je povedal Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije, in zadružnike povabil, da v prihodnje ti novi priložnosti kar najbolje izkoristijo.
Podelili so kar 30 priznanj.
Podeljenih kar 30 priznanj
Zadružna zveza Slovenije je priznanja podelila v treh kategorijah: priznanja za trajen doprinos k razvoju zadružništva, priznanja za prispevek k razvoju zadružništva ter jubilejna priznanja za 30-, 130- in 150-letnico delovanja.
Nagrajenci so za svoja posebna prizadevanja poleg priznanja oziroma plakete prejeli še arhivske zlatnike Deželne banke Slovenije in monografijo o 150-letni zgodovini zadružništva na Slovenskem.
Priznanja za trajen doprinos k razvoju zadružništva za leto 2024 je prejelo deset zadružnikov, priznanja za prispevek k razvoju zadružništva kar 15 izjemnih posameznikov, posebne nagrade pa so bile podeljene Kmetijski zadrugi Ig, Kmetijski zadrugi Grosuplje ter Kmetijski zadrugi Dolomiti-Dobrova za 30 let delovanja, ob 130-letnici delovanja je priznanje prejela Kmetijska zadruga Vipava, posebno priznanje ob 150-letnici delovanja pa je prejela Čebelarska zveza Slovenije.
Podrobnejšo predstavite nagrajencev si lahko preberete na spodnji povezavi:
Na dan zadružnikov podelili priznanja zaslužnim zadružnikom - ZZS
Nagrajenci Zadružne zveze Slovenije.
Občinstvo.
O Zadružni zvezi Slovenije, z. o. o.
59 kmetijsko-gozdarskih zadrug, članic zveze, povezuje več kot 13.000 oziroma skoraj 50 odstotkov družinskih kmetij, ki v Sloveniji pridelujejo kmetijske pridelke pretežno za trg.
Članice zveze skupaj ustvarijo dobrih 900 milijonov prihodkov, z zadružnimi podjetji (Mlekarna Planika, Mlekarna Celeia, Oljarna Fram ...) pa krepko čez milijardo evrov.
Zadružništvo v različnih, tudi nekmetijskih dejavnostih, v Sloveniji zaposluje 2700 ljudi, od tega jih 95 odstotkov zaposlujejo kmetijske in gozdarske zadruge članice, ki na drugi strani predstavljajo 15 odstotkov od vseh zadrug v Sloveniji. 330 zadružnih trgovin omogoča, da podeželje in manj razvita območja ostajajo produktivna in vitalna.
Članice zveze so pretežno mešane zadruge, kar pomeni, da lokalno/regionalno odkupujejo različne kmetijske pridelke, saj imajo tudi družinske kmetije članov in partnerjev raznolike kmetijske dejavnosti.
Zadružna zveza Slovenije združuje:
- 5000 družinskih kmetij, ki se ukvarjajo s pridelavo mleka in 44 zadrug, ki skrbijo za odkup, prodajo in predelavo mleka v treh zadružnih mlekarnah;
- 7000 družinskih kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo mesa in 42 zadrug, ki skrbijo za odkup in prodajo živine ter predelavo mesa v 9 zadružnih predelovalnih obratih;
- 400 družinskih kmetij, ki pridelujejo zelenjavo in sadje;
- 16 zadrug, ki letno odkupijo preko 100.000 ton žita;
- dve zadružni oljarni, ki skupaj predelata preko 90 odstotkov bučnic in
- pet zadružnih vinskih kleti, ki povezujejo preko 800 vinogradniških družin, ki obdelujejo skoraj 1500 hektarjev vinogradov in pridelajo deset milijonov litrov odličnih vin.
VIR: Maribor.info
