Ljubljana, 21. marec 2023 – Prenova pokojninskega sistema bo pomembno vplivala na obremenitve dohodkov delovno aktivnih oseb in odmero pokojnin za prihodnje upokojence. To odpira tudi večjo potrebo po lastnem varčevanju za starost, ki mora biti naslovljeno z ustreznimi instrumenti, so se strinjali udeleženci današnjega posveta o vzdržnem pokojninskem sistemu. Poleg 1. stebra je nujno okrepiti 2. steber ter uvesti fleksibilni 3. steber, ker imata posledično tudi pozitiven vpliv na razvoj domačega kapitalskega trga. Dogodek je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v partnerstvu z Združenjem družb za upravljanje investicijskih skladov – GIZ (ZDU GIZ).

Za delodajalce je ključno, da bo napovedana pokojninska reforma zagotavljala finančno vzdržnost pokojninske blagajne, da ne bi breme financiranja prenesli na gospodarstvo, je uvodoma poudaril izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček in dodal, da »absolutno nasprotujemo dvigu prispevnih stopenj za gospodarstvo. Različice reforme, ki neuradno krožijo, govorijo o povečanju prispevnih stopenj za pokojninsko blagajno med 6 in 8 %. Nas predvsem zanima seštevek vseh obremenitev. Če je torej potrebno povečanje za pokojninsko zavarovanje, pričakujemo zmanjšanja na drugih področjih, saj nam davčna reforma obljublja razbremenitev gospodarstva in stroškov dela!« Spregovoril je tudi o odmeri pokojnine, kjer meni, da je potrebno postopno preiti na upoštevanje celotne zavarovalne dobe, kot to velja v večini OECD državah.

Do poletja naj bi zakonodajalec izhodišča pokojninske reforme predložil ESS-ju, do konca leta 2024 pa je predviden sprejem reforme v Državnem zboru, pravi Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Reforma naj bi zagotovila, da bo sistem do leta 2050 vzdržen, pravičen, transparenten in bo poskrbljeno za dostojne pokojnine. »Demografski prehod se bo zgodil. Družba se stara. Razmerje med plačniki v pokojninsko blagajno in prejemniki se bo slabšalo, če ne bomo nič naredili …,« je dejal Mesec in dodal, da bo v tem primeru leta 2050 37 % upokojencev. Zavzel se je za odprtje migracijske politike (zakon o tujcih in zakon o zaposlovanju tujcev sta že v postopku). Glede vprašanja upokojitvene starosti oz. pogojev meni, da je to mogoče reševati tudi z »mehkimi ukrepi«. Nenazadnje se je efektivna upokojitvena starost v zadnjih 10 letih podaljšala na sedanjih 62 let. Pri okoli 55 letih naj bi vsak zaposleni imel s svojim delodajalcem razgovor o zaključevanju svoje aktivne zaposlitvene dobe. Po besedah Mesca se je potrebno lotiti tako zgodnejšega zaposlovanja mlajših od 30 let kot čim daljšega zadrževanja starejših od 55 let na trgu dela. Poleg tretjega stebra zagovarja tudi oblikovanje obveznega drugega stebra, v katerega bi vlagali delodajalci in zaposleni v enakih deležih. Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je predstavil ključne značilnosti financiranja pokojnin v Sloveniji, kjer ima prevladujoč delež 1. steber, ki predstavlja okoli 10 % BDP, medtem ko celotni naložbeni steber (2. steber) predstavlja le 5 % BDP. Ob tem je poudaril, da je 84  % odhodkov ZPIZ povezanih s pokojninami, preostali delež je za druge namene. Prispevna stopnja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je četrta najvišja med državami OECD, celoten znesek vseh socialnih prispevkov pa je pri 16 % BDP skoraj še enkrat višji kot v državah OECD (9 %). Pojasnil je povezanost med trgom dela in plačami ter vplačanimi prispevki. Visoka gospodarska rast in rekordna zaposlenost sta vplivali na dvig razmerja med zavarovanci in uživalci pokojnin, kar pa je verjetno prehodnega značaja. Večje populacije, ki se upokojujejo, in manjše, ki vstopajo na trg, bodo bremenile pokojninsko blagajno, kar lahko prepreči večje priseljevanje tuje delovne sile. V Sloveniji je povprečna upokojitvena starost 2 leti nižja kot v državah OECD, prav tako pa ni predvideno, da bi se povečala. V državah OECD bo porasla za 2 leti. Slovenija ima večjo možnost še pri večanju zaposlenosti starejših oseb, kjer se je razlika glede na EU zmanjšala. S prehodom iz usklajevanja pokojnin s plačami in inflacijo zgolj na inflacijo bi lahko dosegli večjo vzdržnost pokojninske blagajne. Slovenija namreč po ocenah OECD in EK beleži veliko rast pokojninskih odhodkov v BDP po letu 2030, zato moramo sprejeti pokojninsko reformo, ki bo fiskalno vzdržna. To je tudi zaveza iz NOO. Poleg 1. stebra moramo okrepiti in razviti še 2. in 3. steber, ker imata pozitiven vpliv na razvoj domačega kapitalskega trga, kar najbolje kaže primer sosednje Hrvaške. Prof. dr. Aleš Berk Skok z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je spregovoril o institucionalnih vidikih učinkovitega varčevanja. V Sloveniji imamo aktivno populacijo, ki plačuje za upokojence. Ta sistem je treba nadgraditi z novimi oblikami, ker moramo slediti dinamiki populacije. Zato je poudaril pomen drugega in tretjega stebra, ki se razlikujeta po tem, kdo plačuje sredstva za končnega uporabnika. Trenutno sicer v Sloveniji drugi steber obstaja, vendar so zbrana sredstva zelo nizka, saj temelji na prostovoljnosti. Zagovarja oblikovanje tretjega stebra, ki pa mora biti fleksibilen in mora omogočati razpolaganja vplačnika z lastnimi sredstvi. Pri tem predlaga uvedbo davčnih ugodnosti, ki so za socialno šibkejše relativno višje. Glavni napor vidi pri vzpostavitvi davčnega registra namenskih vplačil in davčni olajšavi. Na okrogli mizi so sogovorniki razpravljali o prihodnji ureditvi pokojninskega sistema. Ker iščemo konsenz, je reformo bolje začeti z vprašanji kot diktati, je povedal minister za delo Luka Mesec. Izhodišča vidi v odgovorih na štiri temeljna vprašanja. Prvič, koliko smo pripravljeni dodatno prispevati v pokojninsko blagajno – ali prek višjih prispevkov za 1. steber ali z obveznim vplačilom v 2. steber. Drugič, ali in koliko migrantov smo kot družba pripravljeni sprejeti medse. Tretjič, koliko časa smo pripravljeni delati in s kakšnimi ukrepi je mogoče zagotoviti, da bi se mlajši hitreje vključevali v trg dela, starejši pa bi dalj časa delali. Zadnje vprašanje je, koliko solidarnosti bomo uvedli v sistem. Če se pravilno odločimo na teh 4 točkah, lahko v naslednjih letih zgradimo boljši pokojninski sistem, kot ga imamo danes, je še dodal Mesec. Tilen Božič, državni sekretar na Ministrstvu za finance, se zavzema za sistem odbitkov kot boljšo alternativo davčnim olajšavam. Obstoječe olajšave v sistemu kažejo, da jih zavezanci ne izkoriščajo dovolj. Direktorica ZDU GIZ Mira K. Veljić, meni, da 2. in 3. steber ne bosta zares zaživela brez davčnih spodbud, pri čemer to ne bo dovolj. Zato je nujno finančno opismenjevanje. Z elementi upoštevanja vedenjske ekonomije bo morala država smotrno in pametno nagovarjati to področje. »Slovenci smo sicer pridni varčevalci, nismo pa pametni investitorji.« Varčevanje v 2. in 3. stebru bo treba spodbujati, s tem se bo spodbujal tudi kapitalski trg. »Želimo razbijati mit, da je trg kapitala namenjen zgolj bogatim posameznikom in špekulantom,« je dodala. Tretji steber mora biti fleksibilen tako glede ponudnikov kot produktov. Zagovarja ločitev 2. in 3. stebra, s čimer omogočimo posamezniku, da se sam odloči za varčevanje, hkrati pa omogočamo konkurenco na trgu. Po besedah Karmen Dietner, predsednice uprave v Pokojninski družbi A, je drugi steber v Sloveniji zaživel, potrebuje pa nadgradnjo. Doslej je bilo v tem stebru zbranih 3 mrd evrov. Vključenost je blizu 60 % delovno aktivnih, kar je primerljivo s številnimi drugimi državami. Kot boljšo rešitev od obvezne vključitve vidi rešitev opt-out, torej samodejno vključitev z možnostjo izključitve.

Predstavitev: Bojan Ivanc, GZS
Predstavitev: prof. dr. Aleš Berk Skok, EF

VIR: GZS