K ohranjanju narave pomembno prispevajo tako posamezniki kot organizacije. Med desetimi predlaganimi kandidati, ki jih je po objavljenem pozivu prejel Odbor za podeljevanje nagrad Republike Slovenije na področju ohranjanja narave so štirje posamezniki, štiri društva, en inštitut in en javni zavod. Nagrada Rada Smerduja bo letos podeljena prvič.

S podelitvijo Nagrade Rada Smerduja želimo prispevati k večjemu zavedanju ljudi o pomenu aktivnega ohranjanja narave: opozoriti na prispevek posameznikov in organizacij, nagraditi dosežke na področju ohranjanja narave in povečati njihovo prepoznavnost. Na spletni strani ministrstva je objavljenih več podrobnosti o nagradi, odboru ter o Radu Smerduju, priznanem slovenskem biologu in naravovarstveniku, po katerem je nagrada dobila ime.

Prejemnika letošnje nagrade bomo slovesno razglasili 14. junija 2024, v parku Škocjanske jame.

Društvo Terra Anima, ki je letos prejelo Nagrado Občine Domžale za svoj izjemen doprinos k varovanju okolja, je simbol zaščite domačega okolja, saj se prav zaradi dejanj članic in članov tega društva, občanke in občani občine Domžale vsak dan bolj zavedajo pomembnosti sobivanja z naravo. Največji dosežek društva je pobuda za zavarovanje Češeniških in Prevojskih gmajn, ki so po njihovem uspešnem sedemletnem zavzemanju zdaj zavarovane v krajinski park. Društvo z različnimi pobudami povezuje lokalna društva, s svojimi vsakoletnimi akcijami prenašanja dvoživk, sajenja dreves in čistilnimi akcijami pa združuje tako otroke kot odrasle in jih vzgaja v aktivne varuhe naravnega okolja.

Terra Anima ni le lokalni simbol, ampak deluje tudi na mednarodni ravni, na primer pri zaščiti močvirij. Njihov slogan je, da skupaj ustvarjajo in varujejo življenje znotraj in zunaj nas.

Svoje znanje in izkušnje, ki jih dobiva kot ljubiteljica narave in aktivnosti v naravi ter kot zaposlena na Zavodu za gozdove Slovenije, v prostem času predaja v javnosti razumljivi obliki na Instagram profilu @1000urzunaj. Javnost poučuje o naravi, o zavarovanih rastlinah in živalih ter komunicira predpise s področja varstva narave na enostaven in zabaven način. Z lastnim zgledom svojo široko mrežo sledilcev spodbuja k trajnostnemu načinu življenja in jim vliva ljubezen do narave.

Javni zavod Kozjanski park že vrsto let opravlja pionirsko delo pri oživljanju travniških sadovnjakov na območju Kozjanskega parka in ozaveščanju pomembnosti ohranjanja travniških sadovnjakov.

Aktivnost povezuje kmetijstvo, naravovarstvo, krajinarstvo – sonaravna kmetijska obdelava povečuje naravovarstvene in krajinske kvalitete območja, izboljšuje kakovost življenja domačinov ter prispeva k ohranjanju evropske in svetovne kulturne dediščine.

Vzpostavitev genske banke, drevesnice, izvajanje izobraževanj, praktičnih prikazov, strokovna in tehnična podpora ter promocija so aktivnosti, ki jih izvaja strokovna služba javnega zavoda Kozjanski park in so zagotovilo za bodoče ohranjanje habitata travniških sadovnjakov. Obrezovanje, pomlajevanje, dosajanje, sajenje na novo ter sajenje drevoredov prispevajo k okoljski in estetski vrednosti krajine ter ohranjajo biotsko raznovrstnost, saj je habitat travniških sadovnjakov izjemno pomemben za številne vrste ptic Nature 2000.

Že 30 let se aktivno posveča zaščiti vodnih okolij in ozaveščanju ribiške in širše javnosti o pomenu ohranjanja rečnih habitatov in mokrišč. Od leta 1994 je aktivni član komisij Ribiške zveze Slovenije za usposabljanja in ekologijo ter član državnih izpitnih komisij v sladkovodnem ribištvu. V predavanjih za ribiške čuvaje, gospodarje, elektro-ribiče, inštruktorje in za vodstva ribiških družin posveča pozornost pomenu varovanja vodnih okolij. S podatki in biološkimi zakonitostmi slušateljem predstavlja posledice človeških posegov v vodna okolja. Je soavtor publikacije Ribiški priročnik in avtor e-Ribiškega ključa. Sodeloval je na posvetih s področja ekologije voda, ter na raziskovalnih in ribiških taborih.

Njegov osnovni moto je približati naravovarstvo širšim množicam.

Dr. Jure Tičar je od leta 2013 vodja Službe za varstvo jam pri Jamarski zvezi Slovenije. V doktorski raziskavi in v projektih je sledil reševanju problematike onesnaženosti jam. Z obsežnim pregledom dokumentacije o 15.269 registriranih jamah je kot prvi na svetu pridobil podatke o stanju jam na ravni države. Opredelil je prostorsko pojavljanje onesnaženih jam in dejavnike, ki so vplivali na njihov pojav. Obenem je razvil model za napovedovanje onesnaženosti jam ter model za prednostno sanacijo onesnaženih jam.

Rezultate svojih raziskav je objavil v različnih publikacijah, z njimi redno seznanja medije, jih predstavlja na posvetih in okroglih mizah ter jih predaja tudi mednarodni jamarski skupnosti. S svojimi predstavitvami v jamarski skupnosti in med prebivalstvom dviguje zavest o pomenu reševanja problematike ter spodbuja k aktivaciji lokalnih skupnosti k boljšemu odnosu do naravnih vrednot.

Dr. Martina Orlando Bonaca si prizadeva si spoznati dejavnike, ki vplivajo na morske travnike, gozdiče rjavih alg in biogene formacije ter proučuje mehanizme za ustavitev ali blažitev izginjanja teh biogradnikov. Je pionirka na področju raziskav gojenja in potencialnega ponovnega naseljevanja rjavih alg cistozir v jadranskem prostoru. S svojimi raziskavami je utrla pot v možnosti njihovega ponovnega naseljevanja v naravno okolje slovenskega morja in širše ter s tem povrnitev nekdanjega stanja v morskih ekosistemih in obnovo in ohranjanje izjemne biotske raznovrstnosti, ki te gozdičke naseljuje.

O dosežkih svoje ekipe aktivno poroča v različnih medijih, strokovno javnost seznanja z objavami v knjigah, znanstvenih in poljudnih revijah, znanje pa predaja javnosti tudi na različnih dogodkih.

Društvo Morigenos je v zadnjih 20 letih postalo priznana institucija na področju morskih sesalcev. S sistematičnim zbiranjem podatkov in inovativnimi raziskovalnimi metodami je društvo poglobilo razumevanje populacije delfinov in vpliva človeških dejavnosti na morsko okolje. Njegovi dosežki so imeli pomemben vpliv na zagotavljanje ugodnega stanja te populacije in hkrati prispevali k ohranjanju drugih vrst v morskem ekosistemu ter s tem k ohranjanju biotske raznovrstnosti.

Društvo Morigenos je ključen akter v ozaveščanju javnosti o pomenu ohranjanja narave. S svojimi aktivnostmi in komunikacijskimi strategijami spodbuja razumevanje, kako ključni so ohranjeni morski ekosistemi za družbo in gospodarstvo. Leta 2023 je društvo odprlo Center o delfinih, prvo znanstveno-izobraževalno središče, posvečeno morskim sesalcem v Sloveniji.

DOPPS je ena večjih nevladnih organizacij na področju varstva narave in okolja v Sloveniji in članica globalne organizacije BirdLife International. Delovanje društva je usmerjeno na področje varstva ptic, kjer preko spremljanja stanja ter uporabe strokovnega znanja pri načrtovanju varstvenih ukrepov svoja spoznanja preliva v praktično varstvo ptic in njihovih habitatov. S tem širše vpliva na varstvo in obnovo narave, je zgled in kaže pot učinkovitemu naravovarstvu v Sloveniji.

DOPPS je prispeval k ustanovitvi treh naravnih rezervatov, ki jih tudi sam upravlja: Škocjanski zatok, Ormoške lagune in Iški morost. Na podlagi strokovnih podlag DOPPS so bila ob vstopu v EU določena območja Nature 2000 po Direktivi o pticah. DOPPS izvaja monitoring ptic, vsebino in pomen svojega delovanja pa na učinkovit način strokovno in poljudno predstavlja širši javnosti.

Mednarodni program Ekošola je vodilni program mednarodne Fundacije za okoljsko vzgojo (angleško Foundation for Environmental Education – FEE International) in največja mednarodna mreža otrok, mladih, vzgojiteljev ter učiteljev, ki okoljsko vzgojo in načela trajnostnega razvoja vključujejo v vsakodnevno delo in učenje. Vključuje več kot 20 milijonov otrok, milijon vzgojiteljev in učiteljev, več kot 50.000 ustanov v 72 državah po vsem svetu, na vseh celinah. V Sloveniji v programu sodeluje več kot 135.000 otrok, učencev in dijakov ter 8.800 vzgojiteljev ali učiteljev (ekokoordinatorjev), mentorjev in projektnih vodij.

Aktivnosti programa med drugim zajemajo vzpostavitev trajnostnih učnih vsebin in aktivnosti v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, uvedbo praktičnih okoljskih akcij, spodbujanje raziskovalnih projektov na temo varovanja narave in aktivno sodelovanje pri ohranjanju biotske raznovrstnosti.

Inštitut LUTRA je z neizmerno vztrajnostjo na premišljeno zastavljeni poti v 25 letih postavil evrazijsko vidro na slovenski zemljevid – v pravem in simbolnem pomenu. V zadnjem desetletju se vidri na poteh terenskega raziskovanja in ozaveščanja javnosti pridružuje evropski bober, obe vrsti s ciljem ohranjanja vodnih ekosistemov in njihove biodiverzitete, a vzporedno z izvirnimi načini interpretacije narave za različne skupine javnosti. Na tej poti se je zvrstilo 30 uspešnih projektov, v okviru katerih je bil zgrajen tudi Vidrin center na Goričkem in organizirana evropska konferenca o vidri.

Tako s svojim strokovnim delom v okviru projektov kot z odmevnimi ozaveščevalnimi kampanjami Inštitut LUTRA vidno prispeva k obveščenosti javnosti v slovenskem prostoru o pomenu ohranjanja narave za življenje na planetu, za življenje ljudi in za prepoznavnost dežele v mednarodni skupnosti. V svojih aktivnostih se osredotoča predvsem na promocijo vodnih ekosistemov – rek, potokov, vsakovrstnih mokrišč in biotske pestrosti teh vodnih habitatov.

VIR: Ministrstvo za naravne vire in prostor