Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Na tokratnem zasedanju v ospredju razprava o prihodnosti jedrske energije, določitvi in doseganju deleža obnovljivih virov in prihajajoči posodobljeni energetski zakonodaji.

Uvodoma je minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer izpostavil, da se na ministrstvu intenzivno ukvarjajo z jedrsko energijo in njeno uporabo v Sloveniji. Tako se prihodnji teden zaključuje medresorsko usklajevanje vsebine Resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji in takoj nato sledi še obravnava resolucije na vladi. S tem bomo po ministrovih besedah dobili dokument, ki bi ga sicer že morali imeti in bo tudi podlaga za referendumsko vprašanje o prihodnji uporabi jedrske energije v Sloveniji, ki še ni določeno in bo nek politični kompromis.
Člani upravnega odbora so se seznanil tudi s statusom projekta drugega jedrskega bloka in s pripravljalnimi aktivnostmi, ki vodijo do sprejema ustrezne investicijske odločitve. Kot je bilo poudarjeno, gre za eno izmed prednostnih naložb slovenske energetike tako z vidika doseganja čim višje energetske samozadostnosti države kot tudi z vidika razogljičenja slovenskega elektroenergetskega sistema, zato v zbornici izpostavljajo tudi pomen ustreznega komuniciranja. Kot so dejali, želi EZS v energetskem dialogu z raznoliko javnostjo deliti celovite informacije o projektu JEK2, ki jih lahko posreduje le družba GEN energija. UO EZS je zato pozdravil prizadevanja GEN energije za celovito obveščanje javnosti o statusu in aktivnostih na projektu JEK2, kar bo omogočilo širši vpogled in razumevanje tega projekta.

Ministre Kumer je v nadaljevanju spregovoril tudi o nacionalnih ciljih glede deleža obnovljivih virov v končni rabi energije, pri čemer je poudaril, da je Slovenija pri ciljih energetske učinkovitosti nad povprečjem EU, pri ciljih OVE pa med podpovprečnimi v EU, zato nas čakajo še naporna pogajanja z Evropsko komisijo. Pričakovanja Bruslja glede vloge Slovenije pri doseganju evropskih ciljev izražena že pred tremi leti, so namreč 37-odstoten delež OVE v končni rabi energije do leta 2030, s čimer naj bi ujeli vsaj povprečje EU. Po zadnjih informacijah – tudi v luči želje Evropskega parlamenta po večjih ambicijah – pa je celo govora o kar 46-odstotnem deležu OVE. Kot je dejal, bi ob vseh naravnih danostih in ob hkratni prenovi zakonodaje o umeščanju infrastrukturnih objektov v prostor, v drugi polovici trenutnega desetletja lažje umeščali v prostor velike sončne in vetrne elektrarne, pri čemer pa so naša pričakovanja vsaj minimalni dvig deleža iz 27 na 30 odstotkov, saj se po njegovem mnenju  Slovenija v tem trenutku težko zaveže cilju, višjemu od 35 odstotkov.

Mag. Kumer je predstavil tudi aktualna dogajanja povezana s prenosom evropske energetske zakonodaje v naš pravni red. EU je namreč zajel »cunami« spremenjenih zakonodajnih predlogov tudi na področju energetike oziroma uredb in direktiv, do katerih prihaja po tem, ko se je morala Unija prednostno ukvarjati s krizo v Ukrajini. Tako Slovenijo na tem področju čaka še veliko dela, pri čemer si na ministrstvu želijo, da bi bil čimprej uveljavljen nov Energetski zakon, ki je bil sicer na vladi sprejet že decembra lani, a se je z njegovo uveljavitvijo, zaradi namere stranke NSI o razpisu referenduma, nato zapletlo. 
Do konca tega meseca na ministrstvu načrtujejo tudi, da bodo poslali v javno obravnavo še dva zakona: spremenjeno direktivo OVE in URE na evropski ravni – gre za spremenjeno direktivo o spodbujanju rabe obnovljivih virih energije in novelo, s katero bodo dopolnili zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov.
Junija oziroma še pred parlamentarni počitnicami pa morajo v Bruselj poslati tudi posodobljeno različico NEPN, pri čemer je zunaj že četrta različica in naj bi se zelo kmalu začelo tudi  medresorsko usklajevanje. Konec tega leta ali na začetku prihodnjega načrtujejo na MOPE še novelo zakona o URE in oskrbi z električno energijo. Drugo leto pa jih čakata še t. i. plinski paket (biogoriva, metan..) in novela zakona o oskrbi s toploto. Vse navedeno pomeni na nek način prenovitev celotne energetske zakonodaje. 
V razpravi glede nove zakonodaje so bila postavljena vprašanja, kako pospešiti vlaganja v OVE in tudi večje energetske objekte. Minister Kumer je pojasnil, da si resnično želijo skrajšati pripravo razpisov na največ tri do štiri mesece, pri čemer bo treba pripraviti tudi bolj privlačen sistem subvencij.

VIR: Naš Stik