V sredo, 8., 15. in 22. marca, ob 17.15 na TV SLO 1

28. februar 2023 ob 12:20
Televizija Slovenija

Foto: RTV Slovenija

Slovenija je v Evropi posebnost, saj kar dve tretjini države prerašča gozd. Na tej naši mali površini, morda nekoliko skrito, rastejo tudi čisto pravi pragozdovi. Te si sicer navadno predstavljamo nekje v tropskem pasu in kot neprehodno džunglo, pri nas pa so to večinoma bukovo-jelovi prvobitni gozdovi. Gre pravzaprav za pragozdne ostanke, ki pokrivajo le nekaj več 500 hektarjev, a vendar so nadvse pomembni. To so še zadnji neokrnjeni kotički, kamor človek ne posega in kjer ima glavno besedo narava.

Ekipa/avtorji

Aleksandra Vokač, režiserka
Bernard Perme, direktor fotografije
Maja Gaspari, montažerka
Ana Dular Radovan, urednica scenaristka

Večina gozdov v Sloveniji je gospodarskih, kamor seveda človek vstopa kot odjemalec različnih dobrin in storitev. Zanje sodobno naravovarstvo čedalje pogosteje uporablja besedno zvezo ekosistemske storitve. Gre za danosti narave ali za posledico delovanja naravnih sistemov, ki omogočajo življenje. Tudi naši vrsti. Gozdovi so ponori ogljika, zadržujejo in filtrirajo vodo, prečiščujejo zrak, v njih raste konstrukcijski material – les, vzdržujejo mikroklimo, preprečujejo erozijo, ustvarjajo primerne življenjske razmere tisočerim vrstam in še bi lahko naštevali.

Ne nazadnje pa obstaja še ena kategorija gozda – mestni gozd. To so lahko ostanki gozdnega ekosistema pred poselitvijo človeka ali načrtna zasaditev znotraj urbanega. V naravovarstvu je že dolgo znano, da so takšni zeleni ekosistemi, podobno kot gozdovi zunaj urbanega okolja, izredno pomembni za zagotavljanje ekosistemskih storitev: vplivajo na podnebje v mestu, znižujejo temperaturo, blažijo vetrove, čistijo zrak … in mestnim prebivalcem zagotavljajo kakovostnejše življenje.

GOZD IN EKOSISTEMSKE STORITVE
8. 3. 2023 ob 17.15 na TV SLO 1

Foto: RTV Slovenija

Gozd je največji kopenski ekosistem. Pokriva skoraj 30 odstotkov površine planeta. V takem okolju nastane kar 80 odstotkov vse rastlinske biomase na svetu. Polovica vseh drevesnih vrst je doma v gozdu. Tu živi tudi največ različnih vrst živali: kar 80 odstotkov vseh dvoživk, 75 odstotkov vseh ptic in skoraj 70 odstotkov vseh sesalcev. Gozd v primerjavi z drugimi ekosistemi ponuja največ tudi nam. Naravne dobrine in storitve so ljudem na voljo že od prazgodovine. Pravimo jim ekosistemske storitve.

MESTNI GOZD
15. 3. 2023 ob 17.15 na TV SLO 1

Foto: RTV Slovenija

Ljudje smo mestna bitja. Kar 70 % vseh Evropejcev živi v mestih. Trenutno je na svetu čez 500 mest z več kot milijon prebivalci. Za življenje v mestih pa poleg sive infrastrukture nujno potrebujemo tudi zeleno. Mestni gozdovi zagotavljajo boljšo kakovost življenja med mestnimi zidovi: čistijo zrak, filtrirajo pitno vodo, zmanjšujejo poletno vročino, blažijo zimski mraz, upočasnjujejo veter in so ne nazadnje prostor za rekreacijo in navdih.

PRAGOZD V SLOVENIJI
15. 3. 2023 ob 17.15 na TV SLO 1

Foto: RTV Slovenija

Pragozdovi ne rastejo samo v tropskem pasu, ampak tudi v Sloveniji, kjer imamo 14 pragozdnih ostankov, ki preraščajo približno 500 hektarjev. To niso neprehodne džungle, ampak mogočni sestoji bukve, jelke in tudi smreke. Tu so drevesa starejša in debelejša kot kjer koli drugod. Stara so lahko nekaj stoletij, drugod pa drevesa navadno posekamo, ko imajo komaj pet desetletij. Na enem samem hektarju pragozda je kar tisoč kubičnih metrov lesa, to je trikrat več kot v »navadnem« gozdu. Pragozdovi v Sloveniji so neprecenljiva naravna dediščina.