V VZMD se pridružujejo javnemu pozivu Civilne iniciative »Izbrisani mali delničarji NKBM«, naj pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami politične stranke volivcem jasno povedo, kaj bodo storile v zvezi s problematiko preko 100.000 razlaščenih imetnikov delnic in obveznic šestih slovenskih bank, ki že več kot 8 let zaman čakajo na svojo pravico oz. vsaj na učinkovito pravno sredstvo. »Ali bodo ravnali tako, kot so vlade v večini drugih evropskih držav, kar pomeni poplačilo lastnikov izbrisanih vrednostnih papirjev po njihovi nabavni ceni? Ali obljubljajo, da ne bodo več uničevali trga vrednostnih papirjev zaradi neznanja in ozkih strankarskih interesov? Oškodovani volivci bodo glasovali za tiste stranke, ki bodo to dvoje javno obljubile, saj bodo sodišča sicer mlela zadevo še naslednjih deset ali dvajset let, ne da bi jo rešila, kot je pokazal primer Proficie Dadas,« svoj poziv zaključujejo v Civilni iniciativi.

Iz VZMD ob tem spomnijo, da so v teh 8 letih sprožili številne sodne postopke - od uspešnih pobud za presojo ustavnosti sporne novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L), ki je bil podlaga za izbris, pa vse do odškodninskih tožb zoper komercialne banke, Banko Slovenije in državo. Hkrati so ves čas tvorno podajali zakonodajne pripombe in predloge za sporazumno rešitev nastale situacije, pa tudi vlagali kazenske ovadbe in premoženjsko pravne zahtevke zoper odgovorne.

Po dolgoletni kalvariji razlaščencev na Ustavnem sodišču ter večletnih zamudah Državnega zbora pri odpravljanju ugotovljenih protiustavnosti, je naposled leta 2019 še Banka Slovenije sprožila presojo ustavnosti zakona, ki naj bi ugotovljeno neustavnost odpravil. V vsem tem času pa so Sodišča po tekočem traku prekinjala postopke odškodninskih tožb, ki so jih vlagali nekdanji imetniki pod okriljem VZMD. Postopki so se v letošnjem letu vsaj delno začeli ponovno premikati, saj so v nekaterih primerih Sodišča že izdala sklepe o nadaljevanju postopka zoper komercialne banke oz. njihove naslednice ter Republiko Slovenijo, medtem ko je postopek zoper Banko Slovenije še vedno prekinjen. Je pa lani Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) drugače od vseh drugih domačih sodnih instanc, s sodbo pripoznalo, da je bila z izbrisom bančnih delnic in obveznic - mimo vseh pravil poštenega postopka – razlaščencem kršena pravica do uživanja premoženja oz. lastnine.

V VZMD s široko in razvejano ekipo pravnih strokovnjakov dogajanje še naprej pozorno spremljajo ter bodo morebitne odgovore in stališča političnih strank, ki jih bodo prejeli do konca marca, tudi javno objavili.

https://www.vzmd.si/images/documents/Izbrisani_imetniki_vrednostnih_papirjev_in_volitve.pdf

PR - VZMD