Datum objave:

Avtor:

Dravske elektrarne naj bi letošnje poslovno leto po zaslugi dobre hidrologije končale s precej boljšimi rezultati kot lani, pri čemer naj bi čisti poslovni izid ob koncu leta dosegel 15 milijonov evrov. Do konca desetletja načrtujejo tudi vrsto projektov, ki naj bi njihovo proizvodnjo iz obnovljivih virov povečali za 250 GWh.

Leto 2023 bodo v Dravskih elektrarnah Maribor zapisali kot eno uspešnejših, saj jim je ugodna hidrologija omogočila, da so načrtovano proizvodnjo v višini 2.450 GWh dosegli že drugega novembra, do konca leta pa naj bi se ta približala 2.950 GWh, kar drugače rečeno, da bo za pet odstotkov višja od desetletnega povprečja in kar za 60 odstotkov višja od lanske, ki pa jo je pospremila izredno neugodna hidrologjja. Tako so lani proizvedli zgolj 1870 GWh električne energije, za primerjavo, rekordnega leta 2014 pa denimo kar 3.919 GWh. Tudi sicer so letošnji poslovni kazalci zelo ugodni, saj naj bi čisti prihodki od prodaje dosegli 76 milijonov evrov, čisti poslovni izid naj bi po ocenah dosegel 15 milijonov evrov, od letos načrtovanih za 36 milijonov evrov investicij pa jih bodo uresničili za 30 milijonov. Ob tem velja še poudariti, da bo izplačilo vseh dajatev (nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, koncesija in vodno povračilo), ki jih plačuje družba državi in lokalnim skupnostim, znašalo kar 22 milijonov evrov. Kljub omenjeni ugodni hidrologiji, pa so jim visoke vode povzročile tudi kar nekaj težav, tako, ad so morali petkrat oziroma skupno 22 dni obratovati skladno s Pravilnikom o visokih vodah, kar pomeni, da se pretoki na vsaj eni hidroelektrarni dvignejo nad 800 kubičnih metrov na sekundo in morajo zato biti ekipe neprekinjeno na objektih. V vsem tem času so se trudili, da so visokovodne vale z najmanj mogočimi posledicami za okolje in ljudi varno evakuirali iz Slovenije – to je omogočila primerna priprava, korektno sodelovanje z avstrijskimi in hrvaškimi upravljalci elektrarn, angažiranost sodelavcev in visoka raven varnosti in zanesljivosti objektov, ki jo zagotavljajo z rednimi in izrednimi remonti in revizijami. Kot je poudaril generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor mag. Damjan Seme, so vse njihove elektrarne nemoteno obratovale tudi ob zadnjem hekerskem vdoru v informacijski sistem HSE, pri čemer v skupni ta dogodek še proučujejo.

Med prihodnjimi strateškimi projekti v Dravskih elektrarnah v prvi vrsti izpostavljajo rekonstrukcijo najmlajše njihove elektrarne HE Formin, ki je bila zgrajena  leta 1978 in edina od hidroelektrarn na slovenskem delu reke Drave še ni bila celovito obnovljena. Oktobra letos je bil s strani lastnika potrjen investicijski program rekonstrukcije, kar je osnova za izvedbo investicije, katere izvedbeni del se načrtuje v začetku leta 2026, ko se bodo začela tudi prva gradbena dela nad višanja kanala, ki jim bo nato avgusta 2026 sledila zaustavitev elektrarne in začetek rekonstrukcije prvega agregata, nato pa v decembru istega leta še zaustavitev in rekonstrukcija  drugega agregata. Hkrati z zaustavitvijo drugega agregata bodo začeli s sanacijo dovodnega kanala in zamenjavo obloge kanala, za kar bo treba izvesti tudi zapiranje in izpraznitev kanala. Predvideva se, da bodo sanacijska dela na  dovodnem kanalu trajala dobrih osem mesecev, dela na rekonstrukciji agregatov pa bodo predvidoma končana v trinajstih mesecih. Ponovni zagon prenovljene HE Formin je predviden oktobra 2027 (prvi agregat) oziroma februarja 2028 (drugega agregata). Zaključek sanacije dovodnega kanala pa je načrtovan konec avgusta 2027. S prenovo HE Formin se bo povečala tudi moč elektrarne, in sicer za skoraj 13 odstotkov oziroma iz 116 MW na 130,6 MW, povprečna letna proizvodnja elektrarne pa za 6 odstotkov oziroma s sedanjih 548 GWh na skoraj 589 GWh. Veliko upov v Dravskih elektrarnah polagajo tudi v projekt izgradnje ČHE Kozjak (440 MW), načrtovana vetrna polja (80 MW), dodatne sončne elektrarne na brežinah HE Zlatoličje in Formin (28 MW) ter prihodnjo izrabo geotermalne energije (pilotno geotermično elektrarno Čentiba naj bi zagnali januarja prihodnje leto).
Močan investicijski cikel, v katerega so zakorakale Dravske elektrarne Maribor, bo kot izpostavljajo, pomenil tudi dvig števila zaposlenih in bo imel več pozitivnih vplivov na lokalno in regionalno gospodarstvo ter zeleni prehod, pri čemer bodo, kot največja proizvajalka električne energije iz obnovljivih virov, še naprej skrbeli za varno in zanesljivo obratovanje obstoječih proizvodnih enot, hkrati, pa skladno s poslanstvom in zavezami Slovenije, še naprej iskali tudi možnosti izgradnje novih proizvodnih objektov iz vseh razpoložljivih obnovljivih virov. 

VIR: Naš Stik