Podgorica, 21. februar 2023 – Inštitut za strateške rešitve je z javno agencijo Spirit Slovenija in v sodelovanju s slovensko ambasado v Črni gori in Slovenskim poslovnim klubom v Črni gori ter v partnerstvu z Gospodarsko zbornico Črne gore organiziral slovensko-črnogorski poslovni forum o gospodarskem sodelovanju med državama. Na dogodku z naslovom Gospodarsko povezani, regionalno močnejši, ki je potekal v Hotelu Hilton v Podgorici, so bili v središču razprave gospodarska integracija Zahodnega Balkana, soočenje z regionalnimi izzivi in izkoriščanje poslovnih priložnosti, ki jih ponuja sodelovanje med državama. Sogovorniki so se strinjali, da je še veliko prostora za sodelovanje med podjetji, sploh med MSP-ji. Črna gora mora krepiti kibernetsko varnost in odpornost na kibernetski kriminal, spodbujati pa mora tudi dualni sistem izobraževanja, saj je to na dolgo rok pomemben dejavnik razvoja.  Dogodku je sledilo delovno kosilo udeležencev s predsednikom Črne gore Milom Đukanovićem na temo gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Črno goro.  Gregor Presker, veleposlanik Republike Slovenije v Črni gori, je dejal, da v Črni gori aktivno deluje okoli 150 slovenskih podjetij, poslovne priložnosti za slovenska podjetja pa so v IT industriji, na področju okolja ter v pridelavi in proizvodnji hrane. Za razvoj poslovnega okolja v Črni gori so pomembni neodvisnost sodstva, nadaljevanje boja proti korupciji in odprava administrativnih ovir. Vedno več je tudi črnogorskih investiciji v Sloveniji, kar je spodbudno, je povedal Presker.  Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve, je poudaril prepletenost sodelovanja Črne gore in Slovenije, ta je peti največji gospodarski partner Črne gore. Pri medsebojnem sodelovanju moramo razviti model, v katerem bodo dobavne verige hitre, učinkovite in kakovostne. To bo državama prineslo globalno konkurenčnost in prepoznavnost, je dejal Kračun. 

Po besedah dr. Nine Drakić, predsednice Gospodarske zbornice Črne gore, so za gospodarski razmah Črne gore pomembni nadaljnji razvoj IT panoge, ravnanja z odpadki, vlaganja v naravne vire. Izkušnje s turizmom v Sloveniji so lahko v pomoč črnogorskemu turizmu pri nadaljevanju razvoja, pomembna bo tudi podpora Slovenije na poti Črne gore v evropske integracije, je dodala.  Podrobnejši pregled turističnih projektov je predstavila dr. Olivera Blagojević Popović, v.d. generalne direktorice Direktorata za investicije in razvoj konkurenčnosti v turizmu, ki deluje v okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in turizem Črne gore. Črna gora je po njenih besedah ena od najhitreje rastočih turističnih destinacij na svetu. Ocenila je, da je poslovno okolje prijazno za investitorje. Eden od najpomembnejših projektov v zadnjih letih je Portonovi, ki ga financira azerbajdžanski kapital in je v več elementih edinstven, prav tako so za Črno goro pomembni investicijski projekti Porto Montenegro, turistični kompleks Luštica Bay, ki ga razvija švicarski kapital, in Mamula Island, ki je zasnovan kot svojevrsten hotel z muzejskim pečatom. »Tudi črnogorska turistična infrastruktura se občutno razvija, denimo z gradnjo skoraj štirikilometrske žičnice Kotor-Lovčen, ki bo lahko prepeljala 1200 potnikov na uro,« je povedala in izpostavila pomen poslovnega okolja za privabljanje tujih investicij, ki je prioriteta črnogorske vlade. 

Kibernetska varnost med najpomembnejšimi ukrepi V okviru panela sta potekali predavanji o varnosti in zaupanju. Roland Žel, generalni direktor Direktorata za obrambno politiko pri Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije, je dejal, da je črnogorska pot v Nato primer zgodbe o uspehu in hkrati primer sodelovanja in podpore Slovenije državi Črni gori. Izpostavil je strateški interes Slovenije za mir, stabilnost in blaginjo na Zahodnem Balkanu, kar pomeni, da Slovenija strateško podpira Črno goro pri vključevanju v mednarodne aktivnosti, ki pripomorejo k temu, prav tako na ravni med državama. Državi uspešno sodelujeta v različnih misijah in projektih. Eden od najpomembnejših projektov je vzpostavitev centra za kibernetske kapacitete na Zahodnem Balkanu, kjer sodelujejo tudi močne zahodne države, denimo Francija. Center bo usposabljal regionalne strokovnjake na področju kibernetskih znanosti in pregona kibernetskega kriminala, je pojasnil Žel. Tudi Gorazd Čibej, direktor Agencije za zavarovalni nadzor, se je dotaknil pomena kibernetske varnosti, predvsem za finančne ustanove in zavarovalnice, sploh v luči zaščite pred kibernetskimi tveganji in napadi. »Zavarovalnice so namreč peta najbolj izpostavljena tarča kibernetskih napadov v svetu. Finančne ustanove morajo dati vse od sebe, da zaščitijo podatke o strankah in poslovanju,« je poudaril Čibej in naštel primer dobrih preventivnih praks, kot jih pri nadzoru zavarovalnic izvaja agencija kot slovenski regulator zavarovalnic, med drugim redno četrtletno spremljanje kibernetskih tveganj pri zavarovalnicah.  Prostor za srednja podjetja  O gospodarski integraciji in sodelovanju na Zahodnem Balkanu so na okrogli mizi razpravljali predstavniki iz različnih sfer: razvojnih institucij, bank, zavarovalnic in podjetništva. Irena Radović, izvršna direktorica Investicijsko-razvojnega fonda Črne gore, je dejala, da del aktivnosti fonda zajema tudi sodelovanje s slovensko vlado, tudi na področju zajezitve izgub pitne vode v Podgorici. Črna gora ima po njenih besedah na voljo 9 milijard evrov sredstev za takšne in podobne projekte. Kot je dejala Irena Radović, vsaka slovenska investicija odpira prostor za nove slovenske in evropske investicije v Črni gori.  Marko Čelebić, direktor Sektorja poslovanja s pravnimi osebami in izvršni pomočnik člana uprave NLB v Podgorici, je izpostavil kakovost slovenskega gospodarstva, ki je diverzificirano in razvito in je kot takšno lahko z znanjem zelo v pomoč gospodarstvu Črne gore. »Slovenija kot institucionalni investitor je v Črni gori zelo prisotna. Še vedno pa je veliko odprtega prostora za srednje velika podjetja,« je ocenil Čelebić. Matjaž Božič, izvršni direktor zavarovalnice Lovčen osiguranje, je predstavil podatek, da je v Črni gori povprečna zavarovalna premija 160 evrov, kar predstavlja 2 % BDP-ja. izpostavil, da so zavarovalni produkti in znanje razviti in na voljo lokalnim podjetjem v Črni gori. Težava je v tem, da produktov podjetja še ne uporabljajo v tako veliki meri, kot bi jih lahko. Komunikacija s strankami in vzpostavljanje zaupanja je velik izziv, ki ga je treba nasloviti, je poudaril Božič.  Blagota Baća Radović, lastnik gradbenega podjetja Zetagradnje, ki deluje tudi na slovenskem gradbenem trgu, je dejal, da je poslovno okolje v Črni gori in Sloveniji primerljivo, je pa izpostavil dejavnik, ki zavira črnogorski razvoj. »Zakonodajni okvir je dober, nimamo pa tega, da bi dovolj hitro implementirali nekatere infrastrukturne rešitve, kot so kanalizacija in elektrika. To je vloga države. Kako bomo pripeljali še več tujih investitorjev, če tega ne uredimo?« Radović je omenil tudi krepitev energetske samozadostnosti v Črni gori. »Lahko razvijamo proizvodnjo električne energije iz sončeve energije. Imamo veliko sončnih dni. Tukaj lahko sodelujemo s slovenskimi podjetji in tako ohranimo lastno zemljo in naravo,« je pozval Radović.  Balša Ćulafić, koordinator za sodelovanje z mednarodnimi zbornicami pri Gospodarski zbornici Črne gore in nacionalni koordinator investicijskega fonda zbornic za Zahodni Balkan, je dejal, da je ena od težav v Črni gori pomanjkanje programov dualnega izobraževanja. »Brez tega na dolgi rok ne moremo računati na uspešen razvoj,« je prepričan Ćulafić. 

Dogodku je sledilo delovno kosilo udeležencev s predsednikom Črne gore Milom Đukanovićem na temo gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Črno goro.

VIR: Inštitut za strateške rešitve